Med odmorom spijo na mrzlih betonskih tleh, podloženi le s kartonom. Delavci v kitajskih tovarnah, ki na vrhuncih sezone opravijo tudi 176 nadur mesečno, čeprav zakonodaja določa 36 nadur, delajo z nevarnimi kemikalijami, česar sploh ne vedo, za plačilo, ki komajda zadošča za njihovo preživetje.

Kitajske tovarne izdelujejo igrače za vsa večja ameriška in evropska podjetja, kot so Disney, Mattel, Hasbro, Lego, pa tudi nemško Simba Dickie, Schleich in Ravensburger. Zadnji hit, Disneyjeva princesa Ariela z velikimi očmi, krasnimi rdečimi kodrastimi lasmi, segajočimi vse tja čez hrbet, in dolgim plastičnim repom morske deklice, ki spreminja barve, v njem pa se lesketajo še srebrne bleščice, ima okoli vratu tudi ogrlico z obeskom zelene biserne školjke, s pritiskom na katero princesa še govori ali zapoje. Skratka, čarobnost, ki jo majhne deklice v trgovini težko spregledajo.

A takšnih Ariel morajo delavci v tovarni Wah Tung izdelati med 1.800 in 2.500 na dan, pri čemer delajo 26 dni na mesec, zaslužijo pa 3.000 juanov (435 dolarjev oziroma 380 evrov). Za izdelavo vsake dih jemajoče plastične igrače zaslužijo 0,01 dolarja ozirom cent. Glede na to, da je cena igrače na trgovskem portalu Amazon nekaj več kot 34 dolarjev, to pomeni, da je vrednost njene izdelave 0,031 odstotka njene prodajne cene.

Božične čarovnije ni
"Otroci imajo radi Disneyjeve igrače, mi pa bi radi, da bi njihovi starši razumeli, da za njimi ni nobene božične čarovnije: te igrače je izdelala poceni delovna sila žensk, ki delajo v nadurah za drobiž," je za Guardian poudarila Simone Wassmann iz organizacije Solidar Suisse, ki je že pozvala svetovna podjetja za igrače, naj del svojega dobička delijo z delavci na Kitajskem. "Takšno bedo živijo dan za dnem. Dolgo v noč pa v tovarnah ne delajo zato, ker si tega želijo, temveč zato, ker je to edini način, da lahko sploh zaslužijo za preživetje."

Švicarska nevladna organizacija Solidar Suisse je skupaj s kitajsko nevladno organizacijo China Labor Watch (CLW) in britanskim Guardianom med aprilom in septembrom letos v štiri kitajske tovarne infiltrirala svoje preiskovalce, ki so v tovarnah Dongguan Lovable Toy Production Ltd., Dongguan Herald Metal and Plastic Works Ltd., Jetta (Guangzhou) Industries Co. Ltd. in že omenjeni Wah Tung (He Yuan) Toy Production Ltd. Co. Ugotovili 23 kršitev človekovih pravic, izsledke pa objavili v poročilu CLW-ja Mora delavcev.

Otepanje odgovornosti
V celotni zgodbi bode v oči to, da sta tako Disney kot Mattel del programa Mednarodnega sveta za proizvodnjo etičnih igrač (ETP), ki postavljajo zahtevan standard, s katerim bi izboljšali delovne razmere v tovarnah igrač. A jih očitno ne. Tiskovni predstavnik tovarne Wah Tung, ki je tudi del programa ETP, Mark Robertson je za Guardian dejal, da zadevo "jemljejo zelo resno" in da so "že izvedli notranjo preiskavo". Ob tem je dodal, da so se, ravno zaradi ETP-ja, "plače delavcev zvišale, delovno okolje v tovarni je varnejše, nadure pa so znižane. Nadure v kitajskih tovarnah igrač so nižje kot tiste v tovarnah z oblačili in elektroniko."

Iz Disneyja so sporočili le to, da so del programa ETP in da pozdravljajo preiskave, ki opozarjajo na delovna razmerja, iz Mattela pa, da trenutno nimajo proizvodnje v nobeni izmed tovarn, ki jih omenja poročilo CLW-ja in da se tudi oni zavzemajo za pravično plačilo ter varno in zdravo delovno okolje.

Podpis prazne pogodbe
A glej ga zlomka. Omenjeno poročilo na 187 straneh piše o hudih kršitvah, ko so delavci kaznovani ali odpuščeni, če so na bolniškem dopustu več kot tri dni, da delajo nore nadure, da nimajo omogočene varnosti pri delu in sploh ne znajo ravnati s stroji, zaradi česar prihaja do resnih poškodb, da delajo s strupenimi kemikalijami tudi brez ustrezne zaščite, da je v delovnem okolju presežena vrednost hrupa, da je zelo prašno, zaradi česar delo niti ni primerno za vsakogar, česar pa delodajalec niti ne preveri. Poleg tega jim delodajalci ne plačujejo zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, delavci pa morajo podpisati tudi t. i. prazno pogodbo, katere vsebina jim ni znana, prav tako pa jim ne izročijo kopije izvoda.

CLW kot razlog, zakaj se dogajajo take kršitve, navaja tri razloge: pritisk multinacionalk, odsotnost zaščite delavcev in kršitev zakonodaje. Delavci pa vse to sprejemajo iz enega razloga: preživetje. V nevladni organizaciji Worker Empowernment so izračunali, da bi morala biti leta 2017 povprečna plača za gospodinjstvo v kitajski pokrajini Gvangdong med 867 in 940 evri. Če sta v gospodinjstvu dva dohodka, bi to pomenilo, da mora vsak zaslužiti za med 433 in 470 evri mesečno. V resnici so delavci v tovarnah igrač zunaj sezone zaslužili 262 dolarjev v tovarni Jetti, 225 evrov v tovarni Herald, 216 evrov v Lovable in 250 evrov v Wah Tungu. "Ravno zato delavci v sezoni delajo nadure, da sploh lahko preživijo," navaja poročilo.

Pritisk multinacionalk
Čeprav multinacionalke zavračajo očitke, češ da spoštujejo ETP, so ravno one tiste, ki znižujejo cene. Delo dajo najnižjemu ponudniku, in to tako, da pošljejo ponudbo več tovarnam, s čimer se že med njimi vzpostavi pritisk, katera bo prva popustila. Ob tem jim ponudijo kratkoročne pogodbe in pogosto spreminjajo naročilo, ki ga je treba izvesti v izredno kratkem času. Recimo, Hasbro in Mattel sta bila za 100 izdelkov igrač pripravljena plačati 100 dolarjev, že naslednje leto pa za isto ceno 105 izdelkov. Ko tovarne ne morejo znižati cene materialov, breme preložijo na delavce.

(Ne)zaščita delavcev
Čeprav so se stroški dela na Kitajskem v zadnjih letih zvišali, pa je na področju zaščite delavcev še vedno globoka vrzel. V državah, kot so Vietnam, Indija in Indonezija, imajo delavci pravico do stavke zaradi zahtev po izboljšanju delovnega okolja. Delavci na Kitajskem tega privilegija nimajo. Sicer kitajska vlada spodbuja oblikovanje aktivov delavcev na ravni posameznih tovarn, ki pa so del krovne Vsekitajske zveze sindikatov (ACFTU), ki je podaljšana roka Komunistične partije Kitajske, s čimer so torej zaščiteni interesi vlade, in ne delavcev.

Kršitev zakonodaje
Kako je mogoče, da država dovoljuje 36 nadur na mesec, delavec pa jih opravi 175, pri čemer delodajalec sploh ne krši zakona? Preprosto, lastniki tovarn namreč lokalne oblasti zaprosijo za odobritev podaljšanja delovnega sistema ur, s čimer lahko delodajalec delavcu naloži tudi do 432 nadur na leto (Madžarska jih je ravno pred dnevi zvišala na 400 na leto). Ker pa zakon sploh nima predpisane kazni za kršitelje, se številnim tovarnam niti ne da ukvarjati s papirologijo. Prav tako jim morajo plačevati dodatek za zavarovanje in poseben pokojninski sklad, pri čemer je država še kar stroga, saj se prebivalstvo naglo stara, vendar pa mnoge tovarne delavcem ne plačujejo zdravstvenega zavarovanja.

Če se tovarna zapre ali delavec da odpoved in gre na delo v drugo tovarno, se zgodba znova zaplete. Če je ta tovarna v drugi provinci, delavec izgubi vse pokojninske ugodnosti, ki jih je zaslužil v prejšnji tovarni, in traja več let, da na novem delovnem mestu pridobi pravico za zbiranje pokojninskih olajšav.