Četrtkovo izstrelitev raket, ki sta leteli 420 oziroma 430 kilometrov daleč in do 60 kilometrov visoko, sta zaznali Južna Koreja in Japonska. Premier Japonske Jošihide Suga je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavil, da ni nobenega dvoma, da sta bili to balistični raketi, ki sta v skladu z resolucijami Združenih narodov prepovedani.

"To ogroža mir in varnost naše države in regije. Prav tako pomeni kršitev resolucij ZN-a," je izjavil.

Analitiki menijo, da je bil to izraz frustracije zaradi vojaških vaj ZDA in Južne Koreje ter pritegnitev pozornosti Severne Koreje zaradi obiska ameriškega zunanjega in obrambnega ministra Antonyja Blinkna in Lloyda Austina v Južni Koreji in na Japonskem.

Severna Koreja naj bi z raketami skušala izsiliti diplomatska pogajanja z Washingtonom, vendar Bidnova vlada brez popuščanj glede jedrskega orožja naj ne bi naredila veliko.

Na začetku mandata Bidnovega predhodnika Donalda Trumpa je Severna Koreja izstrelila več raket, zaostrila se je tudi retorika na obeh straneh, nato sta Trump in severnokorejski voditelj Kim Džong Un dosegla dogovor o dveh srečanjih v živo, ki pa nista privedli do napredka, razen tega, da Pjongjang nekaj časa ni izstreljeval raket ali izvajal jedrskih poskusov.

Kim Džong Un v času Bidnovega mandata ne more računati na podobno obravnavo kot v času Donalda Trumpa. Kakšne bodo posledice, še ni jasno.

Pjongjang je že v nedeljo proti zahodu oziroma Kitajski izstrelil dve raketi kratkega dosega, ki nista bili balistični oziroma vodljivi, kar ni bila kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN-a.