Zaradi pomanjkanja so z letošnjim januarjem dnevni odmerek hrane na prebivalca skoraj prepolovili ‒ s 550 na 300 gramov. Spopadajo se s pomanjkanjem riža, pšenice, krompirja in soje, ki jih tudi sami pridelujejo.

Za slabo letino, tudi lansko, krivijo predvsem sušo, poplave in sankcije ZN-a. Lani so v državi pridelali 4.951 milijonov ton hrane, kar je 503.000 ton manj kot leta 2017.

Kot je dejal predstavnik ZN-a Stephane Dujarric, je Pjongjang prosil za pomoč humanitarne organizacije, ki so prisotne v državi, in da se agencije ZN-a z oblastmi že pogovarjajo o nujnem ukrepanju.

Po podatkih Združenih narodov pomoč v hrani potrebuje 10,5 milijona ljudi oziroma 41 odstotkov prebivalcev Severne Koreje. Približno 40 odstotkov Severnih Korejcev naj bi bilo nedohranjenih.

Sankcije proti državi ostajajo

Pjongjang je poziv k pomoči objavil pred drugim vrhom ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, ki bo prihodnji teden v Vietnamu. Pjongjang zahteva omilitev mednarodnih sankcij, potem ko je ustavil jedrske in raketne poskuse ter začel graditi zaupanje z ZDA v diplomatskem dialogu.

Na prvem vrhu lani v Singapurju je Severna Koreja privolila v denuklearizacijo Korejskega polotoka, a doslej ni storila nobenega koraka v smeri odprave svojega programa jedrskega orožja. Pri ZN-u vztrajajo, da sankcije ostajajo, dokler Severna Koreja ne bo programa odpravila v celoti .