Kot je za medije pojasnil predstavnik bolnišnice Čjangraj Pračanugroh, v kateri so dečki na zdravljenju, Tongčaj Lervilairatanapong, je to najverjetneje posledica tega, da so bili v jami ves čas skupaj in so si kot moštvo medsebojno pomagali. "Vsi so zelo dobrega duševnega zdravja, brez vročine in resnih okužb. Samo trije izmed njih imajo blago obliko pljučnice," je dejal in dodal, da so dečki dobro skrbeli sami zase v jami in da so v povprečju izgubili dva kilograma.

Kot poroča Guardian, so reševalci dečke rešili zadnji trenutek, saj naj bi zadnji dan reševanja odpovedala glavna črpalka, s katero so iz jame črpali vodo.

Narongsak Osotanakorn, guverner pokrajine, ki je obenem vodil reševalno akcijo, je medtem pojasnil, da so se v nedeljo odločili za reševanje, ker so zabeležili resen upad ravni kisika v jami. "Povedali smo, da je bila raven kisika pri 15 odstotkih, nismo pa povedali, da je v resnici številka padla na 12 odstotkov," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Skupina bi tako lahko padla v šok in komo, je dodal. Drugi razlog za sprožitev reševalne akcije pa je bila slaba vremenska napoved, saj so pričakovali še večje količine dežja.

Otrokom dali zdravilo proti anksioznosti
Kot je pojasnil nekdanji tajski marinec Čaijananta Piranarong, ki je kot zadnji potapljač zapustil jamo, so dečki na poti skozi jamske hodnike "spali" na nosilih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podrobnosti reševalne akcije v preteklih dnevih niso bile razkrite, veliko pa je bilo ugibanj, da so dečke omamili. Tajski premier Prajut Čan-o-ča pa je v torek dejal, da so otrokom pred začetkom reševanja dali zdravila proti anksioznosti, a zagotovil, da niso bili omamljeni, kot so poročali mediji.

"Nekateri od njih so spali, nekateri so premikali prste (...) vendar so vsi dihali," je dejal Čaijananta. Na poti iz jame je bilo nameščenih več zdravnikov, ki so preverjali zdravstveno stanje 12 dečkov. "Moja naloga je bila, da sem jih nesel mimo," je dejal. Pojasnil je, da so bili vsi dečki že v jami zaviti na nosilih.

Starši končno bližje otrokom
Starši prve skupine rešenih dečkov bodo svoje otroke lahko danes končno tudi pobližje videli – do zdaj so bili v bolnišnici na posebnem oddelku, starše pa so lahko videli skozi stekleno steno in se z njimi pogovarjali po telefonu. Starši bodo morali sicer iz preventivnih razlogov nositi zaščitna oblačila in stati dva metra stran od njih.

Vse dečke so po rešitvi temeljito zdravstveno pregledali, od krvnih preiskav do slikanja pljuč, srca, pregleda oči in njihovega duševnega stanja. Prav tako so jih oskrbeli z intravenozno terapijo in antibiotiki ter jih cepili proti tetanusu in steklini. Preventivno še vedno nosijo sončna očala, saj so bili tako dolgo v temi, da so njihove oči izredno občutljive za svetlobo. V bolnišnici bodo še en teden.

Kdo so dečki in njihov trener?
Britanski BBC je objavil nekaj znanih imen rešenih dečkov. Kapetana nogometne skupine Divje svinje Duganpeta Promtepa, starega 13 let, opisujejo kot motivatorja in zelo cenjenega člana ekipe. Zanj se zanima več profesionalnih tajskih nogometnih klubov. V Mjanmaru rojen Adul Sam-on, star 14 let, govori več jezikov in je bil tudi tisti, ki je komuniciral z britanskima potapljačema, ko sta ju ta našla. Pirapat Sompiangjai je 23. junija, ko se je nogometna ekipa odpravila v jamo, praznoval svoj 17. rojstni dan, zaradi česar je imel s seboj manjše priboljške, kar je dečkom tudi pomagalo, da so preživeli. V najslabšem zdravstvenem stanju je bil 25 let star trener Ekapol Čantavong, ki naj bi ves ta čas odklanjal hrano v korist dečkov, še vedno pa ni jasno, ali bo policija proti njemu sprožila sodni postopek.

Najmlajši med dečki je 11 let star Čanin Vibulrungruang, ki ga kličejo Titan, in se je začel z nogometom ukvarjati pri sedmih letih. Panumas Sangdi, 13 let, igra položaj branilca v nogometni ekipi Wild Boars, čeprav ni najstarejši med dečki, je največji. Somepong Jaivong si že pri 13 letih želi postati član reprezentance, svojim staršem pa je iz jame poslal sporočilo: "Oči, mami, rad vaju imam. Ne skrbita zame, sem na varnem." Mongkol Buneiam, 12 let, je po besedah njegovega očeta izredno živahen in spoštljiv fant, ki ima rad šolo skoraj tako, kot ima rad nogomet. Tudi 14 let star branilec Natavut Takamrong in 16 let star Porčaj Kamluang sta svojim staršem iz jame sporočila, naj jih ne skrbi zanju in da jih zelo pogrešata. Kako skromni so dečki, je vidno tudi iz sporočila vratarja Ekaraat Vongsukčana, ki je svoji mami iz jame obljubil, da ji bo, ko bo rešen, spet pomagal pri prodaji v trgovini. Prajaka Suthama so družinski člani opisali kot "pametnega in tihega dečka, ki ima rad šport". 15-letni Pipat Pho si je prvo stvar po rešitvi zaželel, da ga oče pelje v restavracijo, kjer strežejo hrano z žara.

Veliko članov ekipe nima državljanstva
Več članov ekipe sicer nima državljanstva, vključno s 25-letnim trenerjem Ekapolom Čantavongom, pripadnikom etnične skupine Tai Lueki, ki je že pri desetih letih šel v budistični tempelj, da bi postal menih. Iz svetišča je odšel, ker je moral skrbeti za svojo babico. Kasneje je postal nogometni trener.

Poleg njega so bili v jami še trije fantje brez državljanstva. Glede na podatke Združenih narodov na Tajskem živi 480.000 ljudi brez državljanstva. Med njimi je veliko nomadov iz plemen v gorah ali pa so pripadniki drugih etničnih skupin, ki že stoletja živijo okoli območja Mae Sai, v osrčju t. i. zlatega trikotnika med Tajsko, Mjanmarom in Laosom.

Ustanovitelj ekipe Divje svinje Noparat Kantavong je za AFP pojasnil, da je njihovo največje upanje, da bodo dobili državljanstvo. Brez njega težko potujejo na tekme zunaj province Čiang Rai, prav tako pa se ne bodo mogli udeležiti nogometnih tekem, na katere jih zdaj vabijo tuji klubi. Brez državljanstva ne morejo postati niti profesionalni igralci nogometa, saj nimajo pravega statusa, je dodal.

Težka reševalna akcija
Dečki, stari med 11 in 16 let, in njihov trener so bili v jami ujeti od 23. junija, potem ko je po njihovem vstopu v jamo območje zajelo hudo deževje in jim onemogočilo izstop. Po obsežni reševalni operaciji, v kateri so se domačim potapljačem pridružili tuji kolegi, sta jih po devetih dneh našla britanska potapljača. Takrat se je začelo načrtovanje zahtevnega reševanja; v petek je na poti iz jame, kamor je ujetim prinesel kisik, umrl 38-letni tajski potapljač Saman Gunan. V nedeljo so potem rešili prve štiri dečke, stare od 14 do 16 let, v ponedeljek pa še druge štiri, stare od 12 do 14 let. V torek so rešili tudi najmlajšega med njimi, starega 11 let, in njihovega trenerja. V "jami groze" so bili ujeti 17 dni.

Potapljači so se morali prebiti po 3,2 kilometra dolgi zahtevni poti, da so prišli do tretje jame, v kateri so bili ujeti dečki, za kar so porabili pet ur. Po tednu dni črpanja vode iz jame se je gladina nekoliko znižala, kar je njihovo pot skrajšalo na manj kot uro.

Osvoboditev, ki se je je veselil ves svet
Verjetno ni posameznika, ki mu v torek ni odleglo, ko je mednarodni skupini reševalcev iz jame Tham Luang na Tajskem uspelo pripeljati zadnjega rešenega. Njihovo osvoboditev je pozdravil ves svet, na tajskem se je na družbenih omrežjih prijel ključnik #Hooyah, s katerim so pozdravljali dečke in hvalili izredno pomoč potapljačev in reševalne ekipe, ki so jo sestavljali reševalci in strokovnjaki iz Velike Britanije, ZDA, Japonske, Laosa, Mjanmara, Kitajske in Avstralije. Med njimi so bili tudi prostovoljci iz Danske, Nemčije, Belgije, Kanade, Ukrajine in Finske.

Rešitev dečkov sta na Twitterju pozdravili tudi nogometni reprezentanci Francije in Belgije na svetovnem prvenstvu v Rusiji. "Našo zmago podarjam junakom dneva, bravo fantje, močni ste," je na Twitterju zapisal francoski vezist Paul Pogba, ko je v torek Francija premagala Belgijo z 1 proti 0. Zadetkov na Googlu pod iskanimi besedami "Thai cave rescue" (prevod Reševanje iz tajske jame) pa je bilo kar 359 milijonov.