Tajkonavti so pristali v vesoljski kapsuli Šendzou 12, ki jo je pri spustu upočasnilo veliko padalo. Pristanek pa je v živo prenašala kitajska televizija CCTV.

Večino svojega potovanja so tajkonavti preživeli na vesoljski postaji Tiangong, ki je v gradnji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trojica je proti Tiangongu, kar po kitajsko pomeni nebeška palača, poletela sredi junija z izstrelišča Džiukuan v puščavi Gobi z raketo Dolgi pohod 2F.

Njihova prvenstvena naloga je bila vzpostavitev delovanja 22,5-tonskega modula Tianhe, glavnega dela postaje, ki ga je Kitajska v orbito namestila konec aprila. 16,6 metra dolg in 4,2 metra širok modul je prvi in glavni sestavni del vesoljske postaje, ki bo na koncu tehtala skoraj 70 ton in med drugim vključevala bivalne prostore in znanstvene laboratorije.

Gre za prvo kitajsko človeško misijo v vesolju v skoraj petih letih. Njen poveljnik je bil Nie Haišeng, odlikovan pilot letalskih sil, ki je sodeloval že na dveh predhodnih misijah. Tudi preostala člana, Liu Boming in Tang Hongboa, sta pripadnika vojske.

Vesoljska postaja Tiangong naj bi bila dokončana leta 2022. Kitajska namerava do takrat v vesolje poslati še dva modula, vsak od njih tehta dobrih 20 ton. Nova posadka naj bi na vesoljsko postajo odletela oktobra.

Kitajska je v prizadevanjih, da bi na tem področju dohitela ZDA in Rusijo, v svoj vesoljski program v zadnjih letih vložila milijarde ameriških dolarjev, poroča AFP. Kitajske vesoljske ambicije je deloma pognala ameriška prepoved njenega sodelovanja na Mednarodni vesoljski postaji, pri kateri sodelujejo ZDA, Rusija, Kanada, Evropa in Japonska.