Berdimuhamedov je strokovnjakom naročil, naj poiščejo način, s katerim bi dokončno pogasili ognjene zublje v kraterju Darzava v puščavi Karakum, za svojo odločitev pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel okoljske in gospodarske razloge.

Po njegovih besedah ogenj v kraterju negativno vpliva na okolje in zdravje prebivalcev, ki živijo v njegovi bližini.

"Izgubljamo pomembne naravne vire, s katerimi bi lahko dobro zaslužili in tako izboljšali življenja ljudi," je dejal predsednik.

To sicer ni prvič, da je Berdimuhamedov ukazal pogasiti ogenj v kraterju, saj so takšen ukaz od predsednika strokovnjaki dobili že leta 2010, a brez uspeha.

Zakaj je v kraterju zagorelo, še vedno ni natančno pojasnjeno. Najbolj sprejeta razlaga je, da so leta 1971, ko je bil Turkmenistan še del Sovjetske zveze, geologi pri vrtanju zadeli žep z zemeljskim plinom.

Ker so se ustrašili širjenja strupenih plinov iz kraterja, so se geologi odločili, da ga bodo zažgali, pri čemer so upali, da bo plin izgorel v nekaj tednih. A to se ni zgodilo in v kraterju gori še danes, zaradi česar je postal priljubljena turistična točka.

Turkmenistanski geologi so, kot navaja BBC, prepričani, da je krater nastal v 60. letih prejšnjega stoletja in zagorel nato šele v 80. letih.