Razmere v Bangladešu so bile v zadnjih dneh zelo zaostrene, potem ko je država doživela enega najhujših protivladnih protestov od neodvisnosti pred več kot 50 leti. V novem valu protestov med nasprotniki Hasine, policijo in privrženci vladajoče stranke je v nedeljo umrlo več kot 90 ljudi, skupno od julija pa že več kot 300.

Po nasilnih protestih, ki so prestolnico Daka in druga mesta zajeli v nedeljo, so v ponedeljek premierko Hasino odpeljali na varno, nato pa je njo in njeno sestro vojaški helikopter odpeljal v Indijo. Zatem so tamkajšnji mediji sporočili, da je množica protestnikov vdrla v uradno vladno rezidenco, Hasina pa je odstopila.

Bangladeška televizija Channel 24 je nato predvajala posnetke množic, ki so vdrle v premierkino uradno rezidenco v prestolnici. Protestniki so mahali z zastavami in mirno praznovali.

76-letna Hasina je pristala na vojaškem letališču Hindon blizu New Delhija, sta za Reuters povedala indijska vladna uradnika in dodala, da jo je tam pričakal indijski svetovalec za nacionalno varnost Ajit Doval. Njenega bivanja in načrtov niso pojasnili, vendar poročajo, da naj bi odpotovala naprej v London.

Oblikovanje prehodne vlade

Odstop premierke je v televizijskem nagovoru potrdil načelnik generalštaba vojske general Vaker-Uz-Zaman in dejal, da bodo oblikovali prehodno vlado. Kot je pojasnil, se bo o oblikovanju vlade pogovarjal s predsednikom države Mohamedom Šahabudinom, glavnimi opozicijskimi strankami in člani civilne družbe, vendar ne s stranko Hasine Ligo Avami.

"Država je zelo trpela, gospodarstvo je bilo prizadeto, veliko ljudi je bilo ubitih. Čas je, da ustavimo nasilje. Upam, da se bodo po mojem govoru razmere izboljšale," je dejal Zaman in obljubil, da bodo nove oblasti vse odgovorne za umore preganjale.

Uvedli policijsko uro

Protesti so dosegli vrhunec v nedeljo, ko so oblasti uvedle tudi policijsko uro, vojska in policija pa sta z bodečo žico zagradili poti do premierkine pisarne. Več sto tisoč protestnikov in podpornikov vlade po vsej državi se je spopadlo s palicami in noži. Prenehali so voziti tudi vlaki, delo so prekinile velike tekstilne tovarne, v ponedeljek pa je bil za nekaj ur onemogočen tudi dostop do spleta.

Sporne kvote za zaposlovanje v javnem sektorju

Proteste v državi, v katerih živi 170 milijonov ljudi, je na začetku julija sprožila vnovična uvedba sistema kvot, po katerem je bilo 56 odstotkov delovnih mest v javnem sektorju rezerviranih za določene, po mnenju kritikov, provladne skupine.

Vlada v Bangladešu je sicer po izbruhu protestov deloma ugodila zahtevam študentov in omilila nepriljubljen sistem kvot. A protestniki so v tem času razširili svoje zahteve in začeli pozivati tudi k odstopu Hasine. V ponedeljek so pozvali tudi k "pohodu na Dako", da bi Hasino prisilili k odstopu.

Šejk Hasina je januarja začela že četrti zaporedni premierski mandat. Te volitve je opozicija bojkotirala.

Gospodarski preporod

Hasina se je rodila 28. septembra 1947. Ko je imela 27 let, so bili v državnem udaru ubiti njen oče in takratni premier Mudžibur Rahman, mati ter trije brati. Šest let pozneje je prevzela vodenje očetove stranke Liga Avami in skupaj z Bangladeško nacionalistično stranko Kalede Zie leta 1990 pomagala odstaviti vojaškega diktatorja Husaina Muhamada Eršada.

Premierka je prvič postala leta 1996, pet let pozneje pa je izgubila proti Zii. Po državnem udaru leta 2007 sta bili obe zaprti zaradi obtožb o korupciji, ki so bile kmalu za tem umaknjene. Na naslednjih volitvah je Hasina prepričljivo zmagala in odtlej tudi zasedala položaj premierke.

Njeno 15-letno zaporedno vladavino so zaznamovali gospodarski preporod, pa tudi množične aretacije političnih nasprotnikov in kršitve človekovih pravic, od zatiranja svobode medijev do zunajsodnih pobojev.

Lani je Hasina obljubila, da bo Bangladeš spremenila v uspešno in razvito državo, a je po podatkih vlade še vedno okoli 18 milijonov mladih brez dela. To je bil tudi eden od povodov za najnovejše proteste, ki so izbruhnili na začetku julija in kmalu prerasli v širši izraz nezadovoljstva z njeno vladavino.

Bangladeš je bil nekaj časa najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, vendar ga v zadnjem času pestijo počasna gospodarska rast, inflacija in brezposelnost.