Zaslišanje aktivistov je sprožilo nov val upora v metropoli, kjer so protesti tako rekoč prepovedani. Več sto ljudi se je postavilo v vrsto pred sodiščem na enem od večjih shodov zadnjih mesecev, spremljala pa jih je okrepljena prisotnost policije.

Sorodna novica Policija v Hongkongu 47 aktivistov obtožila prevratnih dejanj

Zbrani so pozivali k izpustitvi priprtih. Vzklikali so tudi: "Osvobodite Hongkong, revolucija našega časa" in "borite se za svobodo, stojte s Hongkongom", čeprav sta gesli v okviru novega varnostnega zakona prepovedani.

Ozračje se je začelo zaostrovati, ko je policija začela opozarjati na nezakonito zbiranje in vzklikanje prepovedanih gesel. Policija je nato razgnala zbrane pred sodiščem, češ da kršijo pravila za zajezitev novega koronavirusa. Do večjih prerivanj ni prišlo.

Obtožnice zaradi prevrata v okviru varnostnega zakona so v nedeljo vložili proti različnim predstavnikom opozicije – nekdanjim poslancem, odvetnikom, socialnim delavcem in mladim aktivistom. Gre za najobsežnejšo uporabo nove varnostne zakonodaje. Zaradi velikega števila obtoženih so zaslišanja potekala v treh dvoranah.

Obtožnica jih med drugim bremeni organizacije neuradnih volitev julija lani, s katerimi so opozicijske stranke želele ugotoviti, kateri kandidati bi imeli najboljše možnosti na predvidenih volitvah v hongkonški parlament, ki so bile pozneje preložene.

Pekinške in hongkonške oblasti so v primarnih volitvah videle poskus strmoglavljenja vlade v mestu in grožnjo nacionalni varnosti.

Washington, London in Bruselj kritični do obtožnic

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je bil medtem kritičen do obtožnic in je pozval k izpustitvi aktivistov. Tudi Združeno kraljestvo in Evropska unija sta bila kritična do zadnjih obtožnic, saj da jih zlorabljajo v boju proti drugače mislečim.

Hongkong, nekdanja britanska kolonija, je leta 1997 ponovno postal del Kitajske pod ureditvijo "ena država – dva sistema". Sedemmilijonsko območje je obdržalo avtonomijo, njegovi prebivalci pa so uživali demokratične svoboščine.

Zakon o nacionalni varnosti konec ureditve ena država – dva sistema?

Omenjeni zakon o nacionalni varnosti, ki so ga vpeljali po množičnih in večkrat nasilnih prodemokratičnih protestih leta 2019, velja za doslej največji poseg Kitajske v avtonomijo Hongkonga, ki Pekingu daje obsežna pooblastila na območju mesta. Kritiki zakona menijo, da gre za konec sistema "ena država, dva sistema".

Zakon med drugim omogoča, da lahko sojenja lahko potekajo v tajnosti in brez porote, primere pa lahko prevzamejo celinske oblasti. Varnostne sile iz celinskega dela države lahko po novem zakonito delujejo v Hongkongu. Zaradi zakonodaje se je več t. i. prodemokratičnih skupin razpustilo zaradi strahu za lastno varnost.

Na podlagi zakona je bilo doslej aretiranih okoli sto ljudi, sodni postopki pa se večinoma še niso začeli.