Po podatkih volilne komisije je bila udeležba na nedeljskem referendumu več kot 68-odstotna, od tega pa je 77 odstotkov volivcev podprlo spremembe ustave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi po odstopu s položaja predsednika je Nazarbajev ohranil ustavni naziv "elbaši" ali "vodja naroda". To je vloga, ki mu je omogočala vpliv na oblikovanje politike ne glede na njegov formalni položaj. Z novo ustavo pa bo ta status ukinjen. Hkrati bodo ustavne spremembe prepovedale, da bi politične funkcije zasedali njegovi sorodniki. Ti so sicer svoje politične funkcije izgubili šele po januarskih protestih.

Trenutni predsednik Kasim Žobart Tokajev je k referendumu pozval v aprilskem govoru na zasedanju ljudske skupščine. "Prehajamo na nov model države, na novo obliko interakcije med državo in družbo. Ta kakovostni prehod lahko imenujemo druga republika," je takrat dejal Tokajev.

Le legitimiranje Tokajeva?

Tokajev je referendum opisal kot premik od "superpredsedniške" vladavine. Po besedah dolgoletnega kritika kazahstanske vlade Alnurja Iljaševa je to zgolj poskus legitimiranja Tokajeva po krvavih januarskih nemirih in hkrati poskus "formalne upokojitve" njegovega dolgoletnega predhodnika Nazarbajeva, v čigar senci je dolgo časa vladal.

Januarski protesti so izbruhnili, potem ko je vlada 1. januarja odpravila regulacijo cen goriv. Demonstracije so bile sprva mirne, razmere pa so eskalirale 5. januarja, ko je množica napadla in požgala vladne stavbe v več mestih. Kazahstanska vlada se je po pomoč pri obvladovanju nemirov obrnila na Rusijo, ki je v nekdanjo sovjetsko republiko takrat poslala več kot 2000 svojih vojakov.

V januarskem nasilju je umrlo več kot 230 ljudi. V državi so takrat tudi strogo omejili dostop do svetovnega spleta, zaradi česar je veliko dogodkov ostalo skritih pred očmi svetovne javnosti.