Štirje aktivisti so bili obsojeni na smrt na zaprtih sojenih med januarjem in aprilom. Obtoženi so bili pomoči milicam v boju proti vojski, ki je lani z udarom znova prevzela oblast in krvavo zatrla nasprotnike.

Med usmrčenimi sta bila 53-letni Kjav Min Ju ter 41-letni nekdanji poslanec in hiphoperski glasbenik Pjo Zeja Tav, ki sta bila zaveznika odstavljene mjanmarske voditeljice Aung San Su Či. Preostala dva, ki sta bila usmrčena, sta Hla Mjo Aung in Aung Tura Zav. Soproga drugega je povedala, da ni bila obveščena o usmrtitvi.

Mjanmarska vlada narodne enotnosti, ki predstavlja nekakšno vlado v senci in jo je hunta prepovedala, je usmrtitve obsodila in pozvala mednarodno javnost k ukrepanju zoper državo v jugovzhodni Aziji.

"Ogorčen in pretresen sem zaradi novice o usmrtitvi mjanmarskih domoljubov in zagovornikov človekovih pravic in demokracije," je v izjavi za javnost dejal posebni poročevalec ZN-a za človekove pravice v Mjanmaru Tom Andrews.

Obsodbe iz ZN-a, EU-ja, ZDA

Na usmrtitve se je odzvala tudi visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet, ki je usmrtitev štirih zapornikov strogo obsodila in jo označila kot kruto in nazadnjaško, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zgrožena sem, da je vojska kljub pozivom z vsega sveta izvedla te usmrtitve brez upoštevanja človekovih pravic. Ta korak je nadaljevanje represivne kampanje, ki jo vojska izvaja proti lastnemu ljudstvu," je opozorila in oblasti pozvala, naj ponovno uvedejo dejanski moratorij na uporabo smrtne kazni kot korak k njeni dokončni odpravi.

Od prevzema oblasti je hunta na smrt obsodila že 117 ljudi, med njimi tudi dva otroka. Od teh jih je bilo 41 obsojenih v odsotnosti. Več kot 11.500 ljudi pa je še vedno v priporu zaradi nasprotovanja državnemu udaru.

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je ostro obsodil usmrtitve in jih označil za nov korak oblasti k popolni odpravi demokracije in pravne države, so sporočili v Bruslju.

"Usmrtitve so obsojanja vredna dejanja, ki kažejo, da vojaške oblasti ne spoštujejo življenja in dostojanstva ljudi, ki naj bi jih ščitile. S tem se bodo polarizacija, nasilje in drastične humanitarne razmere v Mjanmaru le še poslabšali," je opozoril Borrell.

Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je obsodil usmrtitve in izrazil prepričanje, da umori ne bodo ovirali gibanja za demokracijo. "ZDA najostreje obsojajo usmrtitve prodemokratičnih aktivistov zaradi izražanja temeljnih svoboščin," je sporočil Blinken in navedel njihova imena.

"Ta nasilna dejanja so še en primer popolnega nespoštovanja človekovih pravic in pravne države s strani režima," je dejal. Lažna sojenja in usmrtitve je označil za grobe poskuse ukinjanja demokracije, vendar takšna dejanja ne bodo nikoli zatrla duha pogumnih prebivalcev Burme, je še sporočil Blinken. V ZDA Mjanmar še vedno imenujejo s kolonialnim imenom Burma.

Hunta brani usmrtitve

Nazadnje so usmrtitve v Mjanmaru izvedli konec 80. let prejšnjega stoletja. Tiskovni predstavnik hunte Zav Min Tun je prejšnji mesec opravičeval smrtno kazen, ki je po njegovih besedah upravičena in jo izvajajo v več državah po svetu. "Najmanj 50 nedolžnih civilistov, če ne štejemo pripadnikov varnostnih sil, je umrlo zaradi njih," je dejal in pojasnil, da je v zahtevanih trenutkih treba izvesti zahtevana dejanja.

Kamboški premier Hun Sen, ki je trenutno predsedujoči Združenju držav jugovzhodne Azije (Asean), je v junijskem pismu pozval vodjo mjanmarske hunte Mina Aunga Hlainga, naj ne izvede smrtne kazni, ob tem pa izrazil veliko zaskrbljenost sosednjih držav.

Mjanmarska hunta je obsodila izjave tujih držav, ki jih je označila za nepremišljene in vmešavanje v notranje zadeve države.

Od lanskega vojaškega udara Mjanmar pretresajo nemiri, potem ko je hunta zatrla večinoma mirne proteste v mestih. Resnično stanje je težko oceniti, saj spopadi potekajo v odročnih predelih države, kjer se proti vojski bojujejo tudi pripadniki etničnih manjšin.

Zaradi nasilja hunte je od februarja lani v Mjanmaru umrlo že 2114 ljudi. V to številko niso vključene žrtve oboroženih spopadov med hunto in uporniškimi skupinami, kot tudi ne smrti oseb, povezanih z vojaškimi oblastmi. "Najbolj skrb vzbujajoče je, da je več kot 30 odstotkov od približno 2100 smrtnih žrtev hunte umrlo v vojaškem priporu, večinoma zaradi slabega ravnanja," je še dodala Michelle Bachelet.