"Člani Varnostnega sveta so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi hitrega poslabšanja razmer in močno obsojajo uporabo nasilja nad mirnimi protestniki in smrti več sto civilistov, med njimi žensk in otrok," je v izjavi sporočil Varnostni svet ZN. Mjanmarsko vojsko so pozvali, naj se vzdrži nasilja ter izpusti demokratično voditeljico države Aung San Su Či in predsednika Vin Mjinta.

Ne gre pričakovati, da bo izjava 15-članskega sveta ZN-a spremenila zaostrovanje razmer v Mjanmaru. Na zasedanju naj bi predvsem Kitajska nasprotovala strogim besedam proti vojaški hunti, izjave diplomatov povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Odposlanka opozarja na tveganje državljanske vojne

Varnostni svet se je zaradi nasilja v Mjanmaru sestal že večkrat. Dan pred tokratnim zasedanjem je posebna odposlanka za Mjanmar Christine Schraner Burgener pozvala Varnostni Svet, naj ostreje ukrepa, saj v nasprotnem primeru Mjanmar čaka še več prelivanja krvi in vse večje tveganje za državljansko vojno, poroča Guardian.

Nasilje je doživelo vrhunec pretekli konec tedna, ko je bilo samo v soboto ubitih več kot sto ljudi. Šlo je za najbolj krvav dan v dveh mesecih, odkar je hunta v Mjanmaru izvedla vojaški udar in strmoglavila izvoljene civilne oblasti. Skupno je bilo ubitih že več kot 543 ljudi. V zadnjem tednu so protestniki na ulicah sežigali predlog nove vojaške ustave.

Vodja protestov poziva h gverilskim napadom

"V naslednjih dneh bodo potekali protesti. Izvedite čim več gverilskih napadov. Prosim, pridružite se," je na Facebooku medtem zapisal vodja protestov Khin Sadar. V pričakovanju medmrežne zatemnitve je dodal: "Znova poslušajmo radio. Telefonirajmo si."

Vojaška hunta je v petek po državi ugasnila širokopasovne brezžične medmrežne povezave. Mobilni podatki so onemogočeni že nekaj tednov, svetovni splet je po poročanju Reutersa v Mjanmaru tako dostopen le še po kabelskih povezavah.

Protestniki, ki svoje dejavnosti organizirajo predvsem po družbenih omrežjih, so že vzpostavili nekaj radijskih frekvenc in druge kanale za komuniciranje brez medmrežja.

Protestniki po mestih sicer organizirajo "napade z rožami". Šopke med drugim puščajo na avtobusnih postajah, od koder so se ubiti aktivisti zadnjič odpravili na proteste. "Mjanmar krvavi," je pisalo na enem izmed šopkov.

Aung San Su Či obtožena kršenja zakona o državnih skrivnostih

Vojaška hunta je medtem proti voditeljici Aung San Su Či vložila najresnejše obtožbe doslej. Obtožena je bila kršenja zakona o državnih skrivnostih, ki obstaja še iz časov, ko je bila Burma britanska kolonija. Grozi ji do 14 let zapora.
Njen odvetnik Khin Maung Zav je za Reuters povedal, da so za obtožbe izvedeli šele pred dvema dnevoma, čeprav so bile vložene že v nedeljo.

Poleg Aung San Su Či so obtoženi še trije aretirani ministri iz njene vlade in njen avstralski ekonomski svetovalec Sean Turnell, ki je prav tako pridržan, poroča BBC. Avstralija je pozvala hunto, naj izpusti avstralskega državljana, ki je pridržan že več kot dva meseca.

75-letno voditeljico, ki naj bi bila v hišnem priporu, so predtem obtožili korupcije, ker naj bi prejela 600.000 dolarjev gotovine in enajst kilogramov zlata. Sprva pa so jo obtožili kršenja mjanmarskega zakona o naravnih katastrofah in posedovanja nezakonito pridobljenih "voki-tokijev".