Tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby je ločeno dejal, da je umrlo "več" pripadnikov ameriške vojske, ni pa povedal, koliko jih je bilo. Med vojaki so ranjeni, med žrtvami je tudi "več Afganistancev", je še dodal Kirby.

Pozneje je ameriški general Kenneth McKenzie na brifingu potrdil, da je umrlo najmanj 12 vojakov, še najmanj 15 je ranjenih. "Danes je težek dan," je dejal.

Afganistansko ministrstvo za zdravje je po poročanju ameriške televizije CNN sporočilo, da je umrlo več kot 60 ljudi, več kot 140 je ranjenih.

Francoska tiskovna agencija poroča, da je medtem v mestu, približno štiri kilometre od letališča, odjeknila še ena eksplozija. Po navedbah talibanov je bila eksplozija nadzorovana, sprožila pa jo je ameriška vojska, ki je uničevala orožje.

Pred tem 18 mesecev brez žrtev med Američani

Reuters poroča, da so v tokratnem napadu v bojih umrli prvi ameriški vojaki v 18 mesecih.

General McKenzie je potrdil, da sta bila to dva samomorilska napada, ki da ju je izvedla teroristična organizacija Islamska država. Kot je dejal, je eksplozijama sledilo streljanje.

Sorodna novica Biden napadalcem: Izsledili vas bomo. Število žrtev naraslo na 85.

McKenzie je dodal, da so ZDA pripravljene ukrepati zoper odgovorne za napad, obenem pa pričakujejo nadaljevanje napadov te skupine. Dejal je še, da ni videl ničesar, kar bi nakazovalo, da so talibani dopustili, da je prišlo do napada, je pa dodal, da so očitno talibani naredili napako pri pregledovanju ljudi pred letališčem.

Po McKenziejevih besedah so jih smrti prizadele, a se evakuacije iz Afganistana nadaljujejo. Kot je dejal, je po ocenah v tej državi še okoli 1000 ameriških državljanov.

Ena eksplozija naj bi odjeknila v jašku ob letališču, kjer pregledujejo dokumente afganistanskih beguncev. Samomorilski napadalec naj bi sprožil napravo, ko je bil med množico ljudi. Nato naj bi drugi napadalec začel streljati, BBC navaja afganistanskega novinarja Bilala Sarvarija.

Eksplodiralo je pred vhodom Abbey, kjer so nastanjeni britanski vojaki. To je eden od treh vhodov, ki so jih zaprli zaradi grožnje s terorističnim napadom.

Druga eksplozija je odjeknila blizu hotela Baron, nedaleč od vhoda Abbey, je še povedal Kirby. Hotel Baron je deloval kot začasna točka za zahodne države, ki pomagajo pri evakuacijah.

Glede na navedbe prič je bila eksplozija zelo močna, nekateri so zaradi sunka padli v vodo v bližnjem jarku, na tla naj bi vrglo tudi tuje vojake. Afganistanska televizija Tolo je poročala, da so številne poškodovane po napadu prepeljali v krajevno bolnišnico.

Al Džazira poroča, da je to prvi takšni incident, odkar so talibani nedavno prevzeli oblast.

Talibani napad obsojajo

Talibani so eksploziji obsodili. "Islamski emirat ostro obsoja bombardiranje civilistov na kabulskem letališču," je na družbenem omrežju Twitter zapisal tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid. "Eksplozija se je zgodila na območju, kjer so za varnost odgovorne ameriške sile," je dodal.

"Odločno obsojamo ta grozljivi incident in bomo naredili vse, da pripeljemo odgovorne pred roko pravice," pa je dejal predstavnik talibanov Suhail Šahin. Talibani niso identificirali napadalcev, tiskovni predstavnik je dejal, da je bil napad delo "zlobnih krogov", ki jih bodo zatrli, ko tuje sile odidejo iz države.

Islamska država prevzela odgovornost

Odgovornost za napad je prevzela Islamska država. Borci, ki so ji prisegli zvestobo, so se začeli v vzhodnem Afganistanu pojavljati konec leta 2014, postali pa so zloglasni zaradi izjemne brutalnosti.

Obsodbe in izrazi zaskrbljenosti z Zahoda

Vrstijo se obsodbe napada. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izrazil zaskrbljenost ob eksploziji in zapisal, da pozorno spremlja razmere. "Zagotoviti moramo, da trenutna nestabilnost ne bo omogočila vnovičnega vzpona terorizma," je sporočil. Dodal je, da zagotavljanje varnega prehoda do letališča ostaja ključno.

To je poudarila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je prav tako obsodila napad. Obsodbam se je pridružil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Slovensko predsedstvo Svetu EU-ja je sporočilo, da ostaja evakuacija prednostna naloga.

"Podrobnosti še ne poznamo, a teroristi so si za tarčo vzeli ljudi, ki so čakali na letališču v upanju, da bodo lahko odšli. Želeli so varnost in svobodo, zato je to res grozljiv napad v napetih razmerah," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

Britanski premier Boris Johnson je po napadu sklical izredno zasedanje odbora za izredne razmere Cobra. Tiskovni predstavnik Downing Streeta je povedal, da je Johnson seznanjen z najnovejšimi informacijami o napadu. Johnson je zagotovil, da bodo kljub napadu evakuacijo nadaljevali.

Napad je obsodil tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je prizadetim sorodnikom žrtev izrekel sožalje.

Macron po napadu: Evakuirati skušamo več sto ljudi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po eksplozijah dejal, da skuša Francija evakuirati še več sto ljudi iz Afganistana. Dodal je, da bodo storili vse, kar lahko, da bodo afganistanske in državljane z dvojnim državljanstvom pripeljali v Francijo.

"Govorimo o več sto ljudeh, ki so še v nevarnosti," je poudaril. "Danes vam ne morem zagotoviti, da bomo lahko izvedli te operacije, saj varnostne razmere ni pod našim nadzorom," je pojasnil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "Jasno je, da se napetosti krepijo. Prihodnje ure bodo v Kabulu in na letališču zelo tvegane," je opozoril.

Francoski premier Jean Castex pa je pred napadom dejal, da bodo polete končali v petek. "Od jutri zvečer ne moremo več izvajati evakuacij z letališča v Kabulu," je izjavil za televizijo RTL.
Za končanje evakuacijskih poletov so se odločili zaradi bližajočega se odhoda ameriških vojakov iz Afganistana.

Streli na italijansko letalo

BBC je pred tem poročal o streljanju proti italijanskemu vojaškemu letalu, ki je vzletalo. Ni jasno, kdo je streljal in zakaj. Streljanje naj ne bi povzročilo škode.

Ameriško, britansko in avstralsko veleposlaništvo v Kabulu so že pred eksplozijama pozvala ljudi, naj se zaradi grožnje terorističnega napada Islamske države umaknejo z območja letališča, od koder potekajo evakuacije.

Ameriško veleposlaništvo je pozvalo ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo območja vstopnih točk na letališče. Razloga za izdajo opozorila sicer niso navedli, je pa predsednik Joe Biden v preteklih dneh omenjal grožnje s terorističnimi napadi na letališče. Združeno kraljestvo in Avstralija sta kmalu zatem opozorila na "veliko grožnjo terorističnega napada".

Afganistanski uradnik civilnega letalstva Ahmedulah Rafikzaj je za Reuters dejal, da se ljudje kljub opozorilom še naprej množično zbirajo pred letališčem. "Samomorilski napadalec lahko zelo enostavno napade hodnike, polne ljudi. Toda ljudje se ne želijo premakniti, odločeni so zapustiti državo, ne bojijo se niti smrti," je dejal.

Danska ustavila evakuacijo, Nizozemski ne bo uspelo evakuirati vseh

Več držav danes ustavlja evakuacijske polete iz Kabula ali pa bodo to storile kmalu. Med prvimi je evakuacijske polete že v sredo končala Danska, tudi Nizozemska bo danes sklenila reševanje, čeprav bo verjetno morala za seboj pustiti več ljudi. Francija bo evakuacijske polete iz Kabula končala predvidoma v petek.

"Ni več varno leteti iz Kabula," je v sredo zvečer dejala danska obrambna ministrica Trine Bramsen za tiskovno agencijo Ritzau. Zadnje letalo z 90 potniki je v sredo pristalo v Islamabadu, skupno pa so v zadnjih dneh iz Afganistana evakuirali okoli tisoč ljudi.

Nizozemska vlada se je za ustavitev evakuacijskih poletov odločila, ker so ji ameriške sile ukazale, naj se umakne iz Afganistana. "Nizozemsko so ZDA obvestile, da mora oditi, zato bo verjetno zadnji polet organizirala danes," so sporočili z zunanjega in obrambnega ministrstva. Pri tem so izrazili obžalovanje, saj jim verjetno ne bo uspelo evakuirati vseh. "Delamo vse mogoče, da pomagamo več sto ljudem, ki so na območju letališča in čakajo na polete, ki so načrtovani za danes," so dodali.

"Dejstvo je, da so slabe novice, da trenutno ne moremo sprejeti Nizozemcev in njihovih družin ter drugih ljudi," je povedal nizozemski premier Mark Rutte. Doslej so evakuirali okoli 1500 ljudi, tako Nizozemcev kot Afganistancev.

Tudi Nemčija je končala evakuacije. Reuters poroča, da je vir pri varnostnih silah dejal, da je zadnje nemško vojaško letalo že zapustilo Kabul.

Evakuacijske polete je danes končala še Madžarska, ki je skupno iz države evakuirala 540 ljudi. Kanada pa je ob ustavitvi evakuacijskih poletov danes sporočila, da so evakuirali okoli 3700 ljudi.

Britanski premier Johnson je medtem ocenil, da so doslej že evakuirali večino tistih, ki so jih nameravali. Po njegovih informacijah so doslej iz države rešili okoli 15.000 ljudi.

Pri Evropski komisiji so pojasnili, da se prizadevanja za evakuacijo afganistanskih sodelavcev EU-ja nadaljujejo. Kot je pojasnil govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Peter Stano, je še vedno nekaj sodelavcev, ki jih je treba in jih EU želi umakniti iz Afganistana. Koliko ljudi je to, Stano iz operativnih in varnostnih razlogov ni želel razkriti.

Na terenu je še majhna skupina sodelavcev EU-ja, ki bodo ostali v Afganistanu, dokler bo to potrebno, da se evakuacije končajo, je še povedal. Tudi njihovega števila Stano ni želel razkriti.

Afganistanci, ki naj bi prišli v Slovenijo, naj bi bili blizu letališča

Po navedbah virov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z evakuacijo, je skupina Afganistancev, ki naj bi se evakuirala v Slovenijo, že blizu letališča v Kabulu, vendar pa se niso znašli v bližini eksplozije.

Kljub trenutnemu kaosu bodo še naprej poskušali z evakuacijo in iskanjem poti za to, so za STA sporočili viri.

V zadnjem dnevu evakuiranih 19.000 ljudi

Evakuacija iz Kabula pa se medtem nadaljuje. ZDA in zaveznice so do zdaj z mednarodnega letališča v Kabulu iz Afganistana evakuirale več kot 88.000 ljudi, v zadnjem dnevu 19.000. Ameriška vojaška letala vzletajo vsakih 39 minut, poroča Reuters.

Skupina držav G7 je po torkovem srečanju sporočila, da rok za evakuacijo iz Afganistana ostaja 31. avgust. Talibani so v prvem odzivu sporočili, da po tem datumu ne bodo več dovolili odhodov iz države, že predtem pa naj bi onemogočili dostop do letališča vsem državljanom Afganistana.

Sorodna novica Talibani naj bi omogočali odhod iz države tudi po 31. avgustu

Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je sporočil, da bodo talibani Američanom in Afganistancem dovolili odhod iz države tudi po 31. avgustu, ko se bodo iz države umaknile ameriške vojaške sile.

Talibani so pozvali Afganistance, naj ne zapuščajo države. Obljubili so pomilostitev vseh, ki so sodelovali s tujimi silami. Visoka predstavnica ZN-a Michelle Bachelet pa je že v torek opozorila, da so prejeli več verodostojnih poročil o talibanskih zunajsodnih pobojih civilistov.

Turška vojska se umika

Umik iz Afganistana je medtem začela tudi turška vojska, je sporočilo turško obrambno ministrstvo. Al Džazira poroča, da so talibani turško vojsko zaprosili za tehnično pomoč pri upravljanju letališča v Kabulu, a so hkrati vztrajali pri umiku vojske do konca avgusta.

Več sto turških vojakov je na letališču v Kabulu nastanjenih v sklopu operacije zavezništva Nato. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v prejšnjih mesecih večkrat dejal, da bi lahko ob prevzemu oblasti talibanov turški vojaki ostali na letališču v Kabulu.

Interni dokument: Nasilje in grožnje talibanov nad zaposlenimi pri ZN-u

Interni dokument Združenih narodov, o katerem poroča Reuters, medtem razkriva nasilje talibanov nad sodelavci ZN-a. V nedeljo naj bi talibani pretepli afganistanskega sodelavca ZN-a, potem ko so preiskali njegovo vozilo in našli ZN-ovo izkaznico.

Talibani naj bi tudi več desetkrat zagrozili zaposlenim pri ZN-u. Grožnje so se začele okoli 10. avgusta, tik pred talibanskim prevzemom oblasti.

Združeni narodi so sporočili, da želijo ohraniti navzočnost v Afganistanu. V državi je trenutno 3000 zaposlenih, okoli 300 tujih zaposlenih pa so premestili v Kazahstan.