Gorski Karabah je mednarodno prepoznan kot del ozemlja Azerbajdžana, vendar pokrajino nadzirajo etnični Armenci, ki predstavljajo veliko večino od približno 150.000 prebivalcev na območju.

Armenija navaja, da sta bila v spopadih ubita armenska ženska in otrok. Azerbajdžan navaja, da je bilo ubitih več azerbajdžanskih civilistov in šest ranjenih. Oblasti Gorskega Karabaha pa navajajo, da je umrlo 16 njihovih vojakov, najmanj 100 ljudi pa je ranjenih.

Armenski premier Nikol Pašinjan je dejal, da je Azerbajdžan razglasil vojno armenskemu narodu, na katero pa so pripravljeni: "Smo na robu obsežne vojne na Južnem Kavkazu, ki bi lahko imela nepredvidljive posledice."

V svetu se medtem vrstijo pozivi k takojšnji ustavitvi spopadov in reševanju konflikta z dialogom. Turčija je že obljubila polno podporo Azerbajdžanu in Armenijo pozvala, naj se odpove "agresiji". Ankara je sicer ključni zaveznik Azerbajdžana, s katerim ga vežejo tesni kulturni in jezikovni stiki. Pri umiritvi razmer je pomoč ponudila tudi Rusija.

Razglasitev vojnega stanja in vpoklic moške populacije

Armenija je po spopadih razglasila vojno stanje, kar je nekaj ur pozneje storil tudi parlament v Azerbajdžanu, in sicer po vsej državi, ter uvedel policijsko uro.

Že predtem je predsednik separatistične pokrajine Arajik Harutjunjan odredil vojno stanje in mobilizacijo moške populacije v Gorskem Karabahu. Azerbajdžan je v odzivu sporočil, da na njihovi strani ni potrebe za mobilizacijo, saj je v njihovi poklicni vojski dovolj pripadnikov.

Armenske sile sestrelile azerbajdžanski helikopter

"Za spopade sta odgovorni vojaško in politično vodstvo Azerbajdžana," je sporočilo obrambno ministrstvo Armenije. Iz armenske prestolnice Erevan trdijo, da je Azerbajdžan v nedeljo prvi napadel civilne tarče v Gorskem Karabahu, vključno z napadi na prestolnico Stepanakert.

Oblasti Gorskega Karabaha so ljudi pozvale, naj se umaknejo na varno. V obstreljevanju so bile uničene številne hiše. Armenske sile so v domnevno povračilnih ukrepih zadele tri azerbajdžanske tanke, dva helikopterja in tri zračna plovila brez posadke. Azerbajdžan je potrdil sestrelitev enega helikopterja, nadzor naj bi prevzel nad sedmimi vasmi. To so oblasti Gorskega Karabaha sprva zanikale, nato pa sporočile, da so nekaj položajev izgubile, pri čemer je trpelo mnogo civilistov.

Armensko zunanje in obrambno ministrstvo sta ob tem sporočili, da bodo armenski ukrepi vojaški in politični. "Podpiramo vojsko, da zaščiti domovino pred azerbajdžansko invazijo. Trdno podprimo našo državo, našo vojsko (...) in zmagali bomo. Živela slavna armenska vojska!" je zapisal premier Nikol Pašinjan.

Azerbajdžan: Prevzeli smo nadzor nad več vasmi

Azerbajdžan je zanikal navedbe Armenije in trdi, da so armenske sile prve napadle azerbajdžanske civiliste, ki živijo vzdolž "kontaktne točke" – neuradne meje med Gorskim Karabahom in Azerbajdžanom, polne minskih polj. V armenskem obstreljevanju naj bi umrlo več civilistov.

Sprožili so protiofenzivo, da bi "končali vojaške dejavnosti oboroženih sil Armenije in zagotovili varnost civilnega prebivalstva". Pri tem imajo "popolno prednost pred sovražniki na terenu".

Popoldne so azerbajdžanske sile zatrdile, da so zavzele več vasi v Gorskem Karabahu. "Osvobodili smo šest vasi, pet v okrožju Fizuli in eno v okrožju Džebrail," je tiskovni predstavnik vojske povedal za francosko tiskovno agencijo AFP:

Oglasil se je tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki je v televizijskem nagovoru obljubil zmago v boju z armenskimi in separatističnimi silami v Gorskem Karabahu. "Azerbajdžanska vojska se danes bojuje na svojem ozemlju, brani svojo ozemeljsko celovitost, zadaja uničujoče udarce sovražniku. Bojujemo se za pravično stvar in zmagali bomo," je dejal in dodal, da je "Gorski Karabah naša nacionalna naloga ... rešitev pa naše zgodovinsko poslanstvo".

Rusija poziva k umiritvi

Rusko zunanje ministrstvo je obe strani pozvalo, naj nemudoma prekineta spopade in začneta pogovore o stabilizaciji razmer. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z armenskim kolegom Zohrabom Mnacakanjanom izrazil pripravljenost Moskve, da posreduje med sprtima stranema.

Tudi Evropska unija, Svet Evrope in Iran so pozvali k ustavitvi spopadov in dialogu.

Šestletna vojna zahtevala 30.000 življenj

V Gorskem Karabahu živijo pretežno armenski kristjani, vendar pokrajina leži globoko na ozemlju pretežno muslimanskega Azerbajdžana.

Gorski Karabah je pod Sovjetsko zvezo postal avtonomna pokrajina znotraj sovjetske republike Azerbajdžan, večino odločitev pa so sprejemali v Moskvi.

Več desetletij pozneje, ob razpadanju Sovjetske zveze, je postalo jasno, da bo Gorski Karabah pripadel Azerbajdžanu, česar pa etnični Armenci niso sprejeli.

Leta 1988 so regionalne oblasti odločile, da se Gorski Karabah pridruži republiki Armeniji, čemur pa so nasprotovali tako v Bakuju kot v Moskvi, kar je vodilo v šestletno vojno.

Po razpadu Sovjetske zveze so armenski separatisti s podporo Erevana prevzeli nadzor nad območjem etničnih Armencev in sedmimi bližnjimi azerbajdžanskimi okrožji. Gorski Karabah je istega leta razglasil neodvisnost.

Spopadi so se nadaljevali. Trajali so vse do leta 1994, ko sta strani sklenili krhko premirje. Ubitih je bilo več kot 30.000 ljudi, več sto tisoč je bilo preseljenih, poroča Al Džazira.

Na območju so kljub premirju pogosti incidenti, zadnji spopadi leta 2016 so trajali štiri dni in naj bi po različnih virih zahtevali med 300 in 500 smrtnimi žrtvami.