"Če ne bodo sprejeti nujni ukrepi, državi grozi humanitarna katastrofa," sta po obisku v Kabulu opozorila generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus in regionalni direktor za Vzhodno Sredozemlje Ahmed Al Mandhar.

"Številne od teh ustanov so se zdaj zaprle ali zmanjšale obseg dejavnosti, zaradi česar morajo zdravstveni delavci sprejemati težke odločitve o tem, koga rešiti in koga pustiti umreti," so dodali.

Zapreti so morali tudi devet od 37 klinik, specializiranih za sprejem bolnikov s covidom-19, zmanjšalo pa se je tudi število testiranj in cepljenj. V državi je na voljo 1,8 milijona odmerkov cepiva proti koronavirusu, ki jih je treba nujno porabiti. Do zdaj so v državi z okoli 38 milijoni prebivalcev cepili 2,2 milijona ljudi.

Na delo prihaja vse manj medicinskih sester

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila tudi, da je v Afganistan od prevzema oblasti s strani talibanov pripeljala 170 ton medicinskih pripomočkov, poročajo tuje tiskovne agencije.

WHO še naprej vlaga v usposabljanje žensk na področju zdravstva. Vendar pa zaradi slabih razmer v državi na delo hodi manj medicinskih sester, zato se tudi bolnice izogibajo zdravstvenih ustanov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prisotni otroška paraliza in ošpice

Afganistan je sicer ena od dveh držav na svetu, kjer je otroška paraliza še vedno endemična. Leta 2020 so potrdili 56 primerov, letos pa do zdaj le enega, zato je zdaj idealen trenutek za izkoreninjenje. Vendar bo ukrepanje znotraj programa za izkoreninjenje otroške paralize težko izvedljivo, če bo osnovna infrastruktura za cepljenje začela propadati, opozarja WHO.

Poleg tega narašča tudi število primerov ošpic. WHO in partnerji so pripravljeni tudi na to, da bi se po vsej državi odpravili od vrat do vrat in ljudi cepili proti otroški paralizi, ošpicam in koronavirusu.

Velik finančni primanjkljaj

Za nadaljevanje zagotavljanja pomoči WHO v naslednjih štirih mesecih potrebuje dobrih 38 milijonov dolarjev, Združeni narodi pa so že odobrili 45 milijonov dolarjev nujne pomoči za zdravstveni sistem v Afganistanu

"V Afganistanu zmanjkuje zdravil, medicinskih pripomočkov in goriva. Zdravstveni delavci niso plačani," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril tudi Martin Griffiths, generalni podsekretar ZN-a za humanitarne zadeve, ki je napovedal sprostitev sredstev.

Pojasnil je, da bodo sredstva namenjena WHO-ju in Skladu ZN-a za otroke (UNICEF) in naj bi, tudi s pomočjo nevladnih organizacij, omogočila upravljanje zdravstvenih centrov in bolnišnic.

"Če bi afganistanski zdravstveni sistem propadel, bi to imelo katastrofalne posledice," je še dodal Griffiths.