"Po desetletju vojne, trpljenja in negotovosti se morajo (Afganistanci) spoprijeti z morda najnevarnejšim trenutkom," je dejal pred začetkom donatorske konference v Ženevi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je prepričan, da prebivalcem Afganistana grozi humanitarna kriza.
Po ocenah ZN-a bodo Afganistanci že do konca leta potrebovali več kot 600 milijonov ameriških dolarjev pomoči. Mnogo držav je sicer pripravljenih zagotoviti humanitarno pomoč, a številne skrbi, kako bo denar porabljen, glede na to, da so zdaj na oblasti talibani, zato želijo donacije vezati na določene pogoje.
Konferenca je izpolnila pričakovanja
Guterres je sporočil, da so na konferenci zbrali že več kot milijardo ameriških dolarjev. "Konferenca je v celoti izpolnila pričakovanja glede solidarnosti z ljudmi v Afganistanu," je dejal prvi mož ZN-a.
Ob tem je napovedal, da bodo Združeni narodi iz sklada za nujni odziv sprostili 20 milijonov ameriških dolarjev, ki bodo namenjeni humanitarni operaciji v Afganistanu. Evropska komisija pa je sporočila, da je humanitarno pomoč Afganistanu in širši regiji okrepila s predhodno predvidenih 57 milijonov evrov na več kot 200 milijonov evrov. Če bo treba, bodo razmislili o dodatni pomoči.
Slovenija bo Afganistanu namenila dodatnih 300.000 evrov
Sredstva bodo namenjena za najnujnejše humanitarne potrebe po hrani, zdravstveni oskrbi in za pomoč notranje razseljenim ter beguncem v sosednjih državah. Slovenski prispevki Afganistanu pa bodo usmerjeni prek Svetovnega programa za hrano (WFP), Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) in Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR).
Talibani: Pri porabi pomoči bomo transparentni
Tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid je zagotovil, da bodo pri porabi pomoči delovali transparentno in zagotovili varno porazdelitev. Zagotovil je tudi varnost za humanitarne organizacije in njihove sodelavce.
"Svet mora sodelovati z nami," je pozval ob tem. "Varnost v državi je zagotovljena, ljudje pa imajo ekonomske težave. Primanjkuje hrane, primanjkuje zdravil," je dejal.
S pomanjkanjem hrane soočena večina gospodinjstev
Kot opozarjajo v ZN-u, so v Afganistanu po umiku tujih vojakov in vzponu talibanov na robu propada osnovne storitve, od zdravstva do oskrbe z vodo in sanitarne ureditve. Denar potrebujejo tudi za pomoč ženskam in otrokom ter zagon izobraževalnih projektov, za zagotovitev zasilnih bivališč za 3,5 milijona notranje razseljenih Afganistancev ter za pomoč v hrani, s pomanjkanjem katere se spopada kar 93 odstotkov afganistanskih gospodinjstev.
Guterres je še pred samo konferenci opozoril: "Danes eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil svoj naslednji obrok, stopnja revščine se viša, osnovne javne storitve pa so tik pred sesutjem. Več sto tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, poleg tega pa Afganistanu preti suša – že druga v zadnjih štirih letih. Veliko ljudi bi lahko ostalo brez hrane že konec tega meseca, tik pred začetkom zime."
Ženske vse bolj izključene iz javnega življenja
"Hrepenijo po miru in stabilnosti v državi, kjer bi lahko njihovi otroci napredovali," pa je dejala ob začetku 48. zasedanja Sveta ZN-a za človekove pravice visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet. Večina prebivalcev Afganistana si po njenem prepričanju želi prispevati k sistemu, ki spodbuja sodelovanje žensk in mladih ter združuje različne etnične in verske skupnosti.
Glede na podatke, ki jih je do zdaj prejel njen urad, se podatki s terena pogosto ne skladajo z napovedmi talibanov o zmernejši obliki vladavine.
Poudarila je "kredibilne obtožbe" o ubojih nekdanjih pripadnikov afganistanskih varnostnih sil in arbitrarna pridržanja nekdanjih državnih uradnikov. Skrbijo jo tudi hišne preiskave, racije v uradih nekaterih civilnodružbenih skupin in "naraščajoče nasilje nad protestniki in novinarji".
Talibani v nasprotju z zagotovili tudi ne spoštujejo pravic žensk, ki so vse bolj izključene iz javnega življenja, je bila kritična.
Okoljska kriza največji izziv za človekove pravice
Spregovorila je tudi o okoljski krizi in menila, da bodo s tem povezane grožnje kmalu postale največji izziv za človekove pravice. Nanje sicer po njenih besedah že zdaj vplivajo podnebne spremembe, onesnaženje in kršenje naravnega prostora. Med drugim so prizadete pravice do primerne hrane, vode, izobraževanja, nastanitve, zdravja, razvoja in "celo življenja samega".
Države je tudi pozvala k sprejemu okoljskih beguncev. "Ko morajo ljudje bežati, ker jim njihovo okolje ne omogoča več dostojnega življenja, prisilne vrnitve niso več le brezvestne, ampak tudi popolnoma nevzdržne," je dejala. Kot je dodala Bachelet, so v zadnjih mesecih suše na območju od Senegala do Sibirije ogrozile milijone življenj. Omenila je še obsežne požare in poplave, ki so se letos pojavili na različnih delih sveta.
47 držav članic Sveta ZN-a za človekove pravice bo v prihodnjih tednih razpravljalo o oblikovanju posebnega telesa strokovnjakov, ki bi spremljali podnebno krizo in njen vpliv na človekove pravice po svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje