Pogovori potekajo v Dohi v Katarju, kjer je do strmoglavljenja afganistanske vlade v izgnanstvu živela večina višjega vodstva talibanov.
Pristojne britanske oblasti so sporočile, da naj bi v naslednjih 48 urah v Pakistan, Uzbekistan in Tadžikistan prispelo 15 strokovnjakov za odzivanje na krize, ki naj bi britanskim diplomatom pomagali iz Afganistana evakuirati ljudi čez kopenske meje.
Osredotočili se bodo na pomoč britanskim državljanom, tolmačem in Afganistancem, ki so delali za britansko vlado in so zato zdaj najbolj ogroženi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Biden: Te večne vojne nisem nameraval podaljševati
"Ta odločitev o Afganistanu ni le o Afganistanu," je dodal. "Gre za končanje obdobja večjih vojaških operacij za spreminjanje drugih držav."
Biden je med drugim še kritiziral propadlo afganistansko vlado, ki se ni bila sposobna upreti talibanom. Omenil je tudi svojega predhodnika Donalda Trumpa, ki je lani odobril izpustitev 5000 talibanskih ujetnikov, med njimi nekaj vojaških poveljnikov.
"Ko sem prevzel položaj, so bili talibani vojaško v najmočnejšem položaju od leta 2001, saj so nadzirali polovico Afganistana," je dejal Biden in spomnil, da se je o umiku s talibani dogovoril že Trump. Kljub temu je prevzel odgovornost za odločitev o umiku iz države do 31. avgusta.
Britanski premier Boris Johnson je bil deležen številnih kritik, potem ko so mnogi Afganistanci, ki so pomagali Natu, ostali ujeti v Afganistanu. Johnsonova vlada je poskušala podaljšati rok za umik ZDA iz Afganistana, a ni bila uspešna.
Glede na navedbe britanskega obrambnega ministrstva v državi ostaja od 150 do 250 ljudi z družinami, ki so po mnenju britanskih oblasti upravičeni do evakuacije.
Med več kot 15.000 ljudmi, ki jih je od sredine avgusta iz Afganistana evakuiralo Združeno kraljestvo, je bilo nekaj več kot 8000 Afganistancev. Britanska vlada je zagotovila, da jim bo v Združenem kraljestvu dovoljeno ostati za nedoločen čas.
Guterres: Afganistanu se napoveduje humanitarna katastrofa
Medtem je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres posvaril, da se v Afganistanu napoveduje humanitarna katastrofa. Dejal je, da v Afganistanu grozi popoln zlom osnovnih storitev za prebivalstvo, in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vse hujše humanitarne in gospodarske krize v državi.
"Afganistanski otroci, ženske, moški zdaj bolj kot kadar koli prej potrebujejo podporo in solidarnost mednarodne skupnosti. Vse članice ZN-a pozivam, da sežejo globlje v žep za Afganistance v času njihove največje stiske. Pozivam jih, naj zagotovijo pravočasno, prilagodljivo in celovito financiranje," je dejal Guterres.
Naznanil je, da bodo Združeni narodi prihodnji teden objavili podrobnosti izrednega poziva za humanitarno pomoč, v katerem bo navedeno, kaj so takojšnje nujne humanitarne potrebe za naslednje štiri mesece.
Po Guterresovih besedah nujno humanitarno pomoč za preživetje potrebuje skoraj polovica prebivalstva Afganistana, to je približno 18 milijonov ljudi. Polovici vseh otrok, mlajših od pet let pa v prihodnjem letu grozi huda nedohranjenost, je še posvaril.
Položaj poslabšuje približevanje zime skupaj z izjemno sušo, zaradi česar bo potrebno več hrane, zavetišč in zdravil. Guterres je ob tem vse strani pozval, naj omogočijo nemoten dotok humanitarne pomoči do prebivalstva. Zagotovil je, da bodo humanitarne agencije ZN-a ostale v Afganistanu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje