Proti sekularni demokratski stranki Va’ad je bahrajnsko pravosodno ministrstvo vložilo obtožnico, v kateri jo bremeni "resnih kršitev spoštovanja zakonodaje in podpiranja terorizma". Vodja stranke Radi Al Musvai je pretresen nad odločitvijo, pravi, da je stranka zavezana mirovniškemu političnemu delu in da zavrača nasilje. Napovedal je uporabo vseh pravnih sredstev.

To ni prvi bahrajnski primer rušenja opozicije. Sunitska oblast je tudi leta 2011 prepovedala delovanje glavni opozicijski stranki, šiitski Al Vefak, ki je na volitvah leta 2010 dobila 18 sedežev v 40-članskem parlamentu, a jo je po t. i. arabski pomladi oblast prepovedala.

Vlada je lani tudi odvzela državljanstvo enemu vodilnih šiitskih klerikov.

Šest let trajajoči nemiri
Politični nemiri v Bahrajnu trajajo že od t. i. arabske pomladi leta 2011, ko je sunitska vlada ob pomoči zalivskih držav nasilno zatrla upore šiitske večine. V letošnjem letu je poraslo število napadov na javne cilje, potem ko so oblasti izvedle smrtne kazni treh obsojencev bombnega napada na policijsko postajo leta 2014. Bahrajn - ki ima sicer zavezniške vezi z zahodnimi silami, tam ima svojo bazo recimo ameriška peta ladijska flota - za nemire obtožuje tudi večinoma šiitski Iran, ki naj bi v Bahrajnu podpihoval nasilje.

Sporne ustavne spremembe
Medtem je zgornji dom parlamenta potrdil ustavne spremembe, ki po mnenju kritikov državi dopuščajo uvedbo vojnega prava, ne da bi razglasila izredno stanje. Sprejeli so tudi ustavni amandma, ki bo omogočil, da bodo civilistom, osumljenim napada na varnostne sile, sodili na vojaškem sodišču.

Zalivska država pod vodstvom kralja Hamada bin Isa Al Halifa je bila že večkrat obtožena zatiranja pravic do izražanja, združevanja in zborovanja. Po poročanju Guardiana skupine za človekove pravice Bahrajn obtožujejo mučenja in drugih zlorab, še posebej v zloglasnih državnih zaporih.