"Mladi so brez služb, ozračje se segreva, razpršeni konflikti ostajajo nerazrešeni. Dogodki gredo naprej s hitrostjo 21. stoletja, ki je večja od prizadevanj ustanov, zgrajenih za neko drugo obdobje," je dejal generalni sekretar ZN-a ob odprtju splošne razprave 68. zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku.
Po besedah Bana so se zbrali zato, da svet popeljejo naprej, ne pa ohranijo status quo.
Glavna tema tokratne splošne razprave Generalne skupščine svetovne organizacije, ki jo vodi John Ashe iz Antigve in Barbude, je trajnostni razvoj s poudarkom na zastavitvi novih ciljev po letu 2015, ko na neki način poteče rok trajanja ciljem, podanim leta 2000 z deklaracijo tisočletja.
Za Bana je leto 2015 ključnega pomena, ko bo treba dokončati dogovor glede boja proti podnebnim spremembam in zastaviti nove cilje za razvoj. Do takrat pa bo treba zbrati moči in skušati doseči že zastavljene cilje boja proti revščini.
"Pri nekaterih je napredek, pri drugih se zaostaja. Neenakosti naraščajo, veliko ljudi se spopada z izkoriščanjem od polj do tovarn," je dejal Ban.
Nova razvojna agenda mora iti precej dlje, da se konča revščina, zaščiti okolje in zagotovi socialna pravičnost. Vse to je treba doseči, še preden se zagotovi gospodarska rast.
Kritika konvencionalnega orožja
Ban se je v svojem nastopu, ki pomeni tudi poročilo o delu ZN-a v preteklem obdobju, dotaknil drugih težav na svetu, s katerimi se ubada svetovna organizacija. Med njimi je omenil tudi najbolj perečo temo, to je Sirija, kjer je v treh letih bojev umrlo 100.000 ljudi, sedem milijonov pa jih je moralo zapustiti svoje domove.
Zavzel se je za kaznovanje tistih, ki so uporabili kemično orožje, vendar poudaril, da je konvencionalno orožje pobilo največ ljudi, zato bi države morale prenehati oskrbovati sprte strani z njim. Kemično orožje je sicer ustvarilo neki diplomatski trenutek, ki ga je treba izkoristiti in pripeljati sprte strani za pogajalsko mizo na mirovno konferenco Ženeva 2.
Rousseffova kritična do ZDA
Brazilska predsednica Dilma Rousseff je bila v svojem nastopu kritična do ZDA, ki naj bi prisluškovale njej in njenim sodelavcem. Zatrdila je, da bodo sprejeli zakonodajo in uvedli tehnologijo, da bi se zaščitili pred nezakonitimi prestrezanji.
Ameriške trditve, da je bilo vohunjenje v Braziliji namenjeno zaščiti držav pred teroristi, so po njenih besedah "nevzdržne". Pojasnila je, da je bila Brazilija tarča vdorov in prestrezanj, ki jih je izvedla "svetovna mreža elektronskega vohunjenja". Središče vohunjenja so bile "korporacijske informacije - pogosto gospodarsko in strateško pomembne".
Tako poseganje v zadeve druge države je žalitev za načela, ki bi morala voditi odnose med prijateljskimi državami. Zaradi prisluškovanja je brazilska predsednica prejšnji teden odpovedala oktobrski obisk v Washingtonu in srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.
"Svet zmeden ob posredovanju ZDA"
Obama se je v svojem govoru posvetil predvsem Siriji in Iranu, precej jasno pa je podal tudi ameriške interese na Bližnjem vzhodu in severu Afrike, ki po njegovih besedah nimajo nobene zveze z miselnostjo iz časov hladne vojne.
Ameriški predsednik je bil kritičen do mednarodne skupnosti, ki se po eni strani pritožuje, da se Američani preveč vpletajo v svetovna vprašanja, hkrati pa jih kritizirajo, da ne storijo dovolj.
Zmeden odnos sveta do ameriškega posredovanja ima po mnenju Obame slab vpliv na odnos Američanov do ameriške vloge v svetu. Zagotovil je, da ZDA v Siriji nimajo nobenih posebnih interesov. Ti so enaki za celotno severno Afriko in Bližnji vzhod.
To so mir, stabilnost in blaginja držav v regiji. ZDA bodo, čeprav zmanjšujejo odvisnost od nafte iz regije, še naprej skrbele za nemoten pretok energetskih virov in branile svoje zaveznike. Za omenjene interese bodo pripravljene tudi uporabiti silo. Prav grožnja z uporabo sile je po Obamovih besedah prispevala k temu, da je nastala možnost uničenja kemičnega orožja v Siriji.
Varnostni svet ZN-a je pozval k hitremu sprejetju resolucije za dokončanje procesa uničenja tega orožja in poudaril, da morajo biti posledice, če dogovor ne bo uresničen. Rusom in Irancem, ki so največji zavezniki režima Bašarja Al Asada, pa je sporočil, da Al Asad, ki je s kemičnim orožjem pobijal lastne državljane, na koncu mirovnega procesa pač ne bo mogel ostati na položaju.
Obama je navzoče pozval, naj pomagajo sirskemu prebivalstvu, in dodal, da so ZDA za humanitarno pomoč namenile že milijardo dolarjev, naznanil pa je še dodatnih 339 milijonov. Bela hiša je sporočila, da s tem denarjem preživljajo 4,2 milijona ljudi v Siriji in dva milijona beguncev v sosednjih državah.
Rohani poslušal Obamo do konca
Splošna razprava poteka v novi, čeprav začasni dvorani, dokler ne bo končana obnova stare dvorane v palači narodov. Simbolizem novosti, ki morda napoveduje boljše čase, je dopolnil iranski predsednik Hasan Rohani, ki v nasprotju s svojim predhodnikom Mahmudom Ahmadinedžadom ni demonstrativno odkorakal iz dvorane, ampak je Obamov govor poslušal do konca.
Obama je priznal, da normalizacija odnosov z Iranom ne bo preprosta in kratka, vendar pa ima možnost za uspeh, če se reši vprašanje iranskega jedrskega programa. Iranu je priznal pravico do miroljubne uporabe jedrske energije in poudaril, da ZDA ne iščejo "zamenjave režima". Zavzema se za mirno rešitev, vendar pa je dodal, da ZDA ne bodo dovolile Irana z jedrskim orožjem.
Do konca splošne razprave 2. oktobra se bo za govorniškim odrom zvrstilo več kot 130 predsednikov držav ali vlad. Med njimi bo v četrtek tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje