Številni so vzklikali "Viva Espana" (Naj živi Španija) in izražali jezo na katalonske voditelje, ki so v petek razglasili neodvisnost te pokrajine.

"V svojem mestu ne morem iz hiše s špansko zastavo," je za AFP povedala razburjena študentka iz Girone, ki sicer velja za trdnjavo privržencev neodvisnosti Katalonije. "Zelo sem jezna zaradi tega, kar delajo z državo, ki so jo zgradili naši stari starši," je dodala.

Protesti v Barceloni so se uradno začeli opoldne, množice pa so se začele zbirati že precej pred tem. Številni so vzklikali gesla v podporo enotnosti Španije, številni pa so tudi zahtevali zaporno kazen za predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta in druge voditelje strank, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije.

Kot so sporočili iz združenja Katalonska civilna družba (CSC), ki je pozvalo k protestom, se je shoda v Barceloni udeležilo okoli 1,1 milijona ljudi. Združenje je sicer podobne proteste organiziralo tudi 8. oktobra in tudi tedaj zatrdilo, da se je zbralo več kot milijon ljudi. Katalonska policija pa je ocenila, da se je tedaj zbralo okoli 350.000 ljudi. Za danes policija ocenjuje, da se jih je zbralo 300.000.

Razgrete strasti
Strasti v Kataloniji so se po petkovi razglasitvi neodvisnosti v katalonskem parlamentu in nato madridski odpravi katalonske avtonomije nevarno zaostrile. V skladu z napovedjo španskega premierja Mariana Rajoya je njegova vlada v soboto z odlokom Kataloniji po 155. členu ustave uradno začasno odvzela avtonomijo.

Regionalna vlada je bila odstavljena, njene naloge in pristojnosti je prevzel Madrid. Ta je obenem razpustil katalonski parlament in za 21. december razpisal nove volitve, pa tudi odstavil vrh regionalne policije in odredil zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini.

Večino nalog in pristojnosti predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta in podpredsednika je prevzela Rajoyeva namestnica Soraya Saenz de Santamaria, medtem ko so preostali ministri prevzeli naloge tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekrivajo z njihovimi resorji. Dejansko naj bi sicer delo katalonskih ministrov prevzeli državni sekretarji, a več podrobnosti o tem še ni znanih.

Španska vlada je zdaj sporočila, da ima Puigdemont kljub odstavitvi pravico, da še naprej ostaja v politiki in kandidira na decembrskih volitvah. "Precej prepričan sem, da če Puigdemont sodeluje na teh volitvah, lahko tako izvaja svojo demokratično opozicijo," je dejal predstavnik vlade Íñigo Méndez de Vigo. "Katalonci se bodo lahko izrekli, kaj menijo o dogajanju v tem zadnjem letu, pri čemer je bilo veliko izigravanja zakona, zlorabljanja zakona in postavljanja nad zakon."

Puigdemont: Napad na voljo Kataloncev
Puigdemont je v soboto v izjavi, ki jo je predvajala katalonska javna televizija TV3, Katalonce pozval k mirnemu in demokratičnemu nasprotovanju ukrepom Madrida, ki jih je označil kot "naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev". Pri tem je bil jasen, da tudi po odstavitvi vztraja pri neodvisni Kataloniji in bo deloval "za svobodno državo".

V skladu z odlokom v uradnem listu je bilo sicer v soboto skupno odstavljenih kar 150 sodelavcev katalonske vlade, vprašanje pa je, ali bodo svoje položaje prostovoljno zapustili ali se bodo temu uprli ter tudi, kaj bo ob tem storila Rajoyeva vlada.

Zagovorniki neodvisnosti so sicer katalonske uradnike in tudi druge Katalonce pozvali k državljanski nepokorščini in mirnemu uporu, kaj točno naj bi to pomenilo, pa prav tako še ni jasno. Veliko vprašanje medtem tudi ostaja, kako bosta ob morebitni zaostritvi razmer ravnali španska in katalonska policija.

Belgija ponuja Puigdemontu azil
Medtem pa se je oglasil uradni Bruselj in dejal, da so pripravljeni Puigdemontu podeliti azil v Belgiji, če katalonski voditelj za to zaprosi. Čeprav Puigdemont ni pokazal nobenih teženj, da bi zbežal v Belgijo, pa je ta država ena redkih članic EU-ja, kjer lahko državljani Unije zaprosijo za azil. "Če pogledate položaj, to ni nerealno. V Madridu že zdaj govorijo o morebitni zaporni kazni za Puigdemonta. Vprašanje je, ali bi bil deležen poštenega sojenja," je za belgijsko televizijo VTM povedal minister za priseljevanje Theo Francken iz flamske nacionalistične stranke N-VA.

Medtem ko se je večina evropskih voditeljev vzdržala komentiranja španske krize, češ da gre za interno zadevo in da bi morali slediti ustavi, je belgijski premier Charles Michel pozval k dialogu med Madridom in Barcelono. Michel, centralist iz Valonije, vlada v koaliciji z N-VA od leta 2014, v tem času pa je stranka korenito zmanjšala svoje pozive po več neodvisnosti valonskega dela od flamskega.