Vendar pa Srbija ostaja prehodna država in čeprav dnevno v državo pride prek dva tisoč beguncev, so uradni begunski/azilantski centri v državi skoraj prazni. V petih krajih lahko nastanijo še prek 800 migrantov, zdaj pa so polni le tretjinsko.
"EU zaprla oči ob gradnji žic in ograj"
Begunce, ki se v Beogradu zadržujejo v bližini glavne avtobusne postaje, je v sredo obiskal srbski premier Aleksander Vučić. Ob pozdravih in kritikah na račun Evropske unije ter Madžarske, ki na meji s Srbijo gradi protibegunsko ograjo, je Vučić obljubil, da bo Srbija na obrobju Beograda ob avtocesti do zime zgradila nov sprejemni center za okoli 2.000 migrantov.
"EU ne bi smela pogledati stran od gradnje žic in ograj. A je zaprla oči," je izpostavil Vučić. Po njegovem mnenju je ograja, ki jo na 170 kilometrov dolgi meji s Srbijo z namenom zajeziti dotok beguncev gradi Budimpešta, nekaj grozljivega. "Potem bo nekdo skozi ograjo še napeljal elektriko in tako končal stvar," je bil oster in zgrožen srbski premier.
Za zimo napovedano novo zatočišče za begunce
Bruselj sicer redno kritizira madžarsko gradnjo že vse od prvotne napovedi vlade Viktorja Orbana. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je prejšnji teden kritiziral Madžarsko in poudaril stališče, da Evropska komisija ne promovira postavitve ograj, temveč članice poziva, naj sprejmejo alternativne ukrepe.
"Ko gre za nas, ne bomo pogledali stran, temveč pomagali, kolikor moremo," je dejal Vučić. V parkih srbske prestolnice naj bi pod milim nebom dnevno kampiralo okoli 700 ljudi. Ob tem je premier tudi ponovil, da ograje ob meji z Makedonijo, od koder iz Grčije begunci prihajajo v Srbijo, njegova vlada ne bo gradila, četudi je prek meja letos prišlo že več kot 100 tisoč beguncev.
Avstrijci ne marajo dublinske uredbe
Znotraj Evropske unije begunsko vprašanje vse bolj vznemirja najbolj obremenjene države. Avstrija je v sredo zaradi nepravične porazdelitve beguncev med državami zagrozila Evropski komisiji s tožbo. Avstrijska vlada daje Evropski komisiji dvomesečni rok za prilagoditev dublinske uredbe realnim razmeram.
V nasprotnem primeru bi lahko na Sodišču Evropske unije sledila tožba zaradi opustitve ukrepanja, sta posvarila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in pravosodni minister Wolfgang Brandstetter. Razlog za tak korak Avstrije je vedno večja obremenitev držav na zunanji meji unije s sprejemanjem novih beguncev.
Dunaj sicer ne ponuja drugačne rešitve
V skladu z dublinsko uredbo mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU-ja, v kateri so vstopili v unijo. Kakšne spremembe natančno si Avstrija želi, ministra nista razkrila, poudarila pa sta, da "nimamo le zadolžitev, temveč tudi pravice". Pravno mnenje, ki ga je pridobilo notranje ministrstvo, kot možnosti omenja več denarja za nesorazmerno obremenjene države, prerazporeditev beguncev ali popolno reformo dublinskega sistema.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje