"Smo popolnoma na začetku pogovorov, ko se sploh pogovarjamo o tej temi," je povedal predstavnik Bele hiše Sean Spicer, je poročal Reuters. Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sicer v nedeljo slišala po telefonu, Trump pa je pogovor označil za zelo prijeten. Oba voditelja bi se lahko srečala na začetku februarja.

Do zdaj nobena država veleposlaništva sicer še ni postavila v Jeruzalem, vsa so v Tel Avivu. Poteza ZDA bi zato zelo verjetno razjezila njihove zaveznike na Bližnjem vzhodu – Savdsko Arabijo, Jordanijo in Egipt. Te države ZDA pomagajo v boju proti samooklicani Islamski državi, ki jo je nova administracija postavila na seznam prednostnih nalog.

Tu se postavlja tudi vprašanje, ali bo Trumpova vlada to potezo sploh lahko izpeljala. Že leta 1995 je ameriški kongres sicer sprejel zakon, ki Jeruzalem opredeljuje kot prestolnico Izraela, ki je nedeljiv.

Vendar ZDA v tem primeru, kljub zakonu, v izvajanju svoje zunanje politike v veliki meri ravnajo v skladu s politiko ZN-a in drugih velikih sil, ki Jeruzalema ne vidijo kot prestolnice Izraela in tudi ne priznavajo aneksije njegovega vzhodnega, arabskega dela iz leta 1967, še piše Reuters. Prenos ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem bi torej pomenil priznanje mesta kot prestolnice Izraela, kar bi v regiji lahko povzročilo nepredvidljiv odziv. Zato so Trumpa tudi nekateri zahodni voditelji pozvali, naj se te poteze vzdrži.

Počakali na Trumpovo izvolitev
Izraelske oblasti pa so medtem odobrile gradbena dovoljenja za 566 domov za judovske naseljence v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu. Namestnik župana Jeruzalema Meir Turjeman je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da so mestne oblasti odobrile načrte, ki jih je Netanjahu odložil po decembra izglasovani resoluciji, v kateri Varnostni svet Združenih narodov od Izraela zahteva konec gradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, ki ju je Izrael okupiral leta 1967.

Z odobritvijo dovoljenj so počakali na prisego Trumpa za ameriškega predsednika. Ta je Izraelu bolj naklonjen od svojega predhodnika. Za veleposlanika v Tel Avivu je tako predlagal Davida Friedmana, ki zagovarja pravico Izraela do gradnje naselbin in pripojitve zasedenega območja. Trump pa je bil tudi močno kritičen do resolucije.

Palestinska tiskovna agencija navaja izraelski časopis Jerusalem Post, ki poroča, da bodo nova stanovanja zgrajena v naselbini Ramat Šlomo. Gre za eno izmed številnih nezakonitih naselbin, ki jih Mednarodno kazensko sodišče označuje za vojni zločin, saj predstavljajo kršitev ženevske konvencije, ki prepoveduje naseljevanje svojega prebivalstva na zasedena območja.

Jerusalem Post še poroča, da naj bi v kratkem odobrili tudi gradnjo 216 enot v nezakoniti naselbini Ramot in 142 enot v naselbini Pisgat Zeev. Skupaj z naselbino Ramat Šlomo gre za naselbine, ki obkrožajo palestinske soseske Šufat in Beit Hanina.

Kot je še povedal Turjeman, je v postopku še 11.000 domov za judovske naseljence v Vzhodnem Jeruzalemu, ni pa opredelil, kdaj bodo o njih odločali. Na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu živi že okoli 600.000 judovskih naseljencev.

"Razvezane roke"
"Pravila igre so se spremenila, ko je Donald Trump postal predsednik. Nimamo več zvezanih rok, kot je bilo v času Baracka Obame. Zdaj lahko končno gradimo," je dejal Turjeman. Ameriška tiskovna agencija AP je sicer septembra lani poročala, da je slika ravno obratna. V času Obame je tako kljub uradnemu nasprotovanju Washingtona gradnja v naselbinah potekala nemoteno. V času njegovih mandatov je Izrael začel gradnjo okoli 13.000 enot na zasedenih ozemljih.

Obamova administracija je poleg omogočanja gradnje naselbin Izraelu namenila rekordno vojaško pomoč. V naslednjih desetih letih bodo tako ZDA Izraelu namenile za 38 milijard dolarjev vojaške pomoči.