Udeleženci parade so se s pisanimi baloni in zastavami začeli zbirati okoli 10. ure dopoldne. Letošnjo parado s sloganom Za spremembe je odprla pevka Jelena Karleuša, nato se je okoli tisoč udeležencev s premierko na čelu s Cvetnega trga prek Terazij odpravilo proti Trgu republike, poroča Blic.
Središče srbske prestolnice je bilo skoraj popolnoma zaprto, saj je policija z barikadami za promet zaprla dve najprometnejši cesti, ki so ju znova odprli po tretji uri.
Shod je potekal pod strogim varovanjem uniformiranih policistov in žandarjev, ki pa jih je bilo po poročanju novinarja B92 dvakrat manj kot lani. Zaradi verbalnega napada na udeležence je policija sicer pridržala mlajšega moškega.
Na shodu tudi politični vrh
Parade so se udeležile številne javne in politične osebnosti, med njimi srbska premierka Ana Brnabić, minister za delo in socialne zadeve Zoran Đorđević, minister za državno upravo in lokalno samoupravo Branko Ružić, beograjski župan Siniša Mali, predsednik Liberalno-demokratske stranke Čedomir Jovanović in drugi.
"Tokrat se prvič v zgodovini Parade ponosa udeležuje srbska premierka, kar ima izjemen simboličen pomen," je povedal Goran Miletić iz organizacijskega odbora in udeležence pozval, naj se naslednje leto parade udeležijo še v večjem številu.
Tri pereče problematike LGBT-ja v Srbiji
Organizatorji so sicer navedli tri trenutno najbolj pereče problematike LGBT-skupnosti v Srbiji. Prva je nasilje med vrstniki v šolah, druga je zakonska problematika spremembe spola in tretja registracija istospolne partnerske zveze. "Znašli smo se v paradoksalnem položaju, ko država plača spremembe spola, a ne zagotavlja pravnega okvira glede pridobitve novega imena - to je vse prepuščeno posameznim sodiščem," je za B92 povedal Miletić.
Brnabićeva je pred parado izjavila, da Srbija spoštuje razlike. "Moje sporočilo je, da je srbska vlada tu za vse državljane, dobro je, da imamo različne stvari. Danes je predsednik republike na zboru v Tršiću, del vlade je tam, del pa tukaj - vse to je Srbija," je poudarila.
Strogo varovanje po krvavi paradi leta 2010
Parada ponosa ima v Srbiji zaradi krvavih obračunov med udeleženci, policijo in huligani ter skrajneži leta 2010 močan pomen. Zadnja tri leta so parade sicer minile brez incidentov. Leta 2013 so parado odpovedali zaradi ocene, da bi bila lahko ogrožena varnost občanov. Po dogodkih leta 2010 je Srđan Dragojević posnel film z naslovom Parada, v katerega so bili vključeni nekateri posnetki s shoda leta 2010.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje