Odločitev je sprejel po slabo uro trajajočem sestanku s predsednikom republike Giorgiem Napolitanom po današnji izgubi večine v poslanski zbornici.

Kot glavni razlog za tako odločitev je premier navedel, da je zdaj nujno odgovoriti evropskim partnerjem s čim hitrejšim sprejetjem programa stabilnosti, ki bi ga bilo dobro dopolniti še z najnovejšimi predlogi iz Bruslja.
Berlusconi je sicer Napolitanu pojasnil, da se zaveda posledic izgube večine v poslanski zbornici. Koaliciji je uspelo zaključni račun proračuna za lani potrditi zgolj s 308 glasovi (kar 321 poslancev se je vzdržalo), medtem ko bi za absolutno večino potrebovala še osem glasov.

Kako naprej?
Napolitano bo, potem ko bo prejel Berlusconijevo odstopno izjavo, začel posvetovanja s političnimi strankami o prihodnji vladi. Berlusconi je dejal, da sam kot edino možnost vidi predčasne volitve, vendar pa bo o tem odločal Napolitano.

Zakon o stabilnosti je trenutno v obravnavi v senatni komisiji za proračun, poslanska zbornica pa bi ga lahko potrdila do konca meseca.
Vodja koalicijske stranke Severna liga Umberto Bossi je sicer že prej Berlusconija pozval, naj vodenje vlade preda sekretarju Ljudstva svobode Angelinu Alfanu. Bossi je že večkrat izrazil dvome o tem, da bo Berlusconi sposoben dokončati svoj mandat, tokrat pa ga je pozval, naj se zaradi političnih in gospodarskih pritiskov dokončno umakne.
Konec Berlusconijeve vladavine
Politični analitiki so opozarjali, da je Berlusconi mojster politične manipulacije in da je v preteklosti preživel že več kot 50 glasovanj o zaupnici, a je tokratna kriza drugačna, saj ni vezana samo na italijansko politiko, ampak so od nje odvisni tudi evropski in svetovni trgi, ki so izgubili zaupanje v Berlusconija, da bi lahko rešil italijansko gospodarstvo.
Ker je vlada ostala brez absolutne večine v parlamentu, bi vztrajanje Berlusconija na premierskem položaju postavilo sprejemanje nujnih proti kriznih ukrepov v podporo gospodarski rasti v izjemno nestabilen položaj. Finančni trgi so zaradi nestabilnih političnih razmer v državi močno volatilni. Donosi na desetletne državne obveznice vztrajajo blizu kritične meje sedmih odstotkov, ki so Irsko, Grčijo in Portugalsko prisilile v finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada.
Italija ni Grčija
V sredo bo v Italiji pregled javnih financ države začela skupina strokovnjakov Evropske komisije in Evropske centralne banke. Pretežni del evropske politike in ekonomskih analitikov ocenjuje, da je Italija prevelika, da bi jo lahko reševali tako kot Irsko, Grčijo in Portugalsko.

V opoziciji poudarjajo, da so danes, ko niso glasovali proti, izpolnili svojo dolžnost, zdaj pa je na potezi Berlusconi. Vodja industrijskega združenja Confindustria Emma Marcegaglia je dejala, da mora država nujno sprejeti ukrepe za oživitev gospodarske rasti in pomiritev finančnih vlagateljev, z Berlusconijem ali brez njega. Po njenih izračunih trenutne ravni donosov italijanskih obveznic letno pomenijo dodatnih 8,7 milijarde evrov stroškov financiranja dolga, kar je nevzdržno za proračun.

Po zadnjih napovedih vlade bodo letos stroški obresti odplačila državnega dolga znašali okoli 85 milijard evrov oziroma okoli 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa najmanj 5,5 odstotka BDP-ja.

Napovedi še ne vključujejo najnovejših znižanj ocen o gospodarski rasti niti zadnjih ukrepov za spodbuditev gospodarske rasti. Slednje bi v obliki tako imenovanega maksi dopolnila k programu stabilnosti že danes morala obravnavati senatna komisija za proračun, a ga vlada še ni predložila. To naj bi storila v sredo.

Ob odstopu Berlusconija italijanski politični analitiki napovedujejo predčasne volitve, tehnično vlado ali pa razširitev koalicije na stranke centra.

Rehn: Italija mora spodbuditi gospodarsko rast
O Italiji so na srečanju v ponedeljek razpravljali tudi finančni ministri držav evrskega območja, ki so pozdravili napovedane spremembe v italijanskem pokojninskem sistemu in na trgu dela ter obljubo o uravnoteženju proračuna v prihodnjih dveh letih, dogovorili pa so se tudi, da bo Evropska komisija v Rim poslala skupino za spremljanje uresničevanja teh ukrepov. Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je povedal, da Unija Italije (še) ne bo pozvala k vladi narodne enotnosti kot v Grčiji, saj Italija ni vključena v program finančne pomoči.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je izjavil, da je za Italijo nujno, da se drži svojih finančnih načrtov, zagotovi njihovo implementacijo in okrepi strukturne reforme, ki bodo spodbudile gospodarsko rast.