Medtem ko je reševalna akcija zaradi slabega vremena še vedno prekinjena, se je v Italiji razvnela polemika, ali bi lahko reševalci na kraj nesreče prišli prej in rešili več ljudi. Ribiči, ki so najprej opazili ladjo v težavah in rešili nekaj ljudi, so namreč obalno stražo obtožili, da je potrebovala 45 minut, da je prišla na kraj nesreče, ki je bil od obale oddaljen samo 500 metrov.

Poleg tega jim obalna straža, kot trdijo ribiči, ni dovolila, da bi se, ko so na obalo pripeljali prve preživele, vrnili na kraj nesreče in še naprej sodelovali pri reševanju. Obalna straža je te obtožbe zanikala in zatrdila, da so potrebovali le 20 minut, da so začeli reševati, zanikajo pa tudi, da bi ribičem prepovedali, da pomagajo.

Pojavljajo se tudi vprašanja, zakaj ladje niso zaznali radarji.

Drenjalo se je 500 ljudi
Ladja s prebežniki iz Somalije in Eritreje je potonila 45 metrov globoko. Ker naj bi bilo v njej še veliko trupel ponesrečencev, jo bodo potapljači lahko pregledali šele, ko se bo vreme izboljšalo. Na ladji s 500 begunci je umrlo najmanj 111 potnikov. Reševalcem je do zdaj uspelo rešiti 155 ljudi, med njimi so bile le štiri ženske. Domnevajo, da bi se lahko število žrtev povzpelo na 200.

Posmrtne ostanke ponesrečencev, do zdaj so identificirali 58 moških, 49 žensk in tri otroke, so morali zaradi pomanjkanja prostora namestiti v hangar letališča na Lampedusi.

Maša za umrle
V soboto dopoldne je ob obali Lampeduse potekala maša za umrle, ki se je je udeležila večina izmed 6.000 prebivalcev otoka. Župan Lampeduse Giusi Nicolini je dejal: "Vse te smrti ... pričakujemo, da se bo končno nekaj spremenilo. Tako ne gre več naprej."

V Italiji je bil v petek dan žalovanja.

Da bi jih opazili, so prebežniki na čolnu zakurili oblačila
Kot je dejal eden izmed preživelih prebežnikov, se je motor čolna ravno nekaj kilometrov pred Lampeduso pokvaril. Prebežniki so upali, da jih bo kdo opazil, a so ribiški čolni pluli mimo njih. Zato so zažgali svoje obleke in odeje, da bi jih vendarle nekdo opazil. Ogenj se je na čolnu hitro razširil, med ljudmi je zavladala panika. Čoln se je prevrnil in potonil.

Prebežnike je prvi opazil ribič Domenico Colapinto, ki je iz vode rešil 20 ljudi, med njimi sta bila dva mrtva. "Iz vode jih je bilo zelo težko izvleči, saj so bili naoljeni od bencina, bili so skorajda popolnoma goli, zato je bila njihova koža spolzka, ko sem jih zagrabil."

Letta na pomoč pozval Evropo
Župan Rima Ignazio Marino je medtem sporočil, da bodo 155 preživelih sprejeli v italijanski prestolnici. Italijanski premier Enrico Letta pa je napovedal, da bodo preživeli dobili italijansko državljanstvo. Letta je dogodek označil za sramoto in obenem Evropo pozval, naj pomaga Italiji, kamor je od začetka leta po Sredozemskem morju pribežalo že 30.000 ljudi.

Francoski premier Jean-Marc Ayrault je medtem pozval k organizaciji srečanja evropskih držav, na katerem bi govorili o upravljanju z mejo na morju. Italija je sicer zahtevala, da se zadeva uvrsti na dnevni red zasedanja notranjih ministrov EU-ja, ki bo prihodnji torek.

Po podatkih Združenih narodov je od leta 1988 v nevarnem prebegu v Evropo umrlo 19.142 ljudi.

Pristojne italijanske oblasti so že aretirale voznika čolna, 35-letnega Tunizijca, ki naj bi bil aprila letos izgnan iz Italije.