Zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je pod žaromete postavila tudi izbor predsedniških kandidatov in morebiten pretres politične scene v Franciji, kjer bodo maja 2017 predsedniške volitve, poroča Guardian. Glede na javnomnenjske raziskave naj bi na njih skoraj zagotovo nastopila voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki bi lahko zmagala celo v prvem krogu volitev. Glede na trenutne ankete jo podpira približno četrtina volivcev.

Francois Fillon v prednosti
Na današnjem prvem delu strankarskih volitev francoske desnice je bilo sedem kandidatov, po delnih izidih pa vodi nekdanji premier Francois Fillon s skoraj 44 odstotki glasov. Sledi mu nekdanji premier Alain Juppe s 27 odstotki glasov, nekdanji predsednik Sarkozy je na tretjem mestu s 23 odstotki in mu grozi, da bi izpadel iz igre.

Če nobeden od kandidatov ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasov, se bosta dva najuspešnejša uvrstila v drugi krog strankarskih volitev, ki bo čez teden dni, 27. novembra.

Kandidat desnice ima vsekakor dobre možnosti, da se uvrsti v drugi krog predsedniških volitev maja 2017 in v njem tudi zmaga. Pričakovati je namreč, da se bodo pred drugim krogom tradicionalne stranke poenotile s ciljem preprečiti zmago skrajne desničarke, vodje Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki se bo skoraj zagotovo uvrstila v drugi krog volitev.

Hollande naj bi imel slabe možnosti
Socialisti svojega kandidata še nimajo. Predsednik Francois Hollande namreč še ni povedal, ali se bo aprila potegoval za drugi mandat na čelu države. Po napovedih naj bi odločitev sporočil decembra, a če se bo odločil za vnovično kandidaturo, so njegove možnosti za zmago skoraj nične.

Francoska levica bo imela strankarske volitve šele na začetku prihodnjega leta. Sicer pa je ta teden svojo kandidaturo napovedal tudi nekdanji gospodarski minister Emmanuel Macron, ki bo kandidiral kot neodvisen kandidat.

Prepričevanje volivcev
Francois Fillon je za številne sredinske volivce in tiste, ki zagovarjajo krščanske vrednote, vedno bolj zanimiv, saj zagovarja neoliberalna načela in napoveduje odpuščanja v javnem sektorju.

61-letni Sarkozy želi poleg tradicionalnih volivcev republikancev na svojo stran pridobiti tudi volivce skrajne desnice oziroma razočarane volivce. Opozarja na zaskrbljenost Francozov zaradi priseljevanja in varnosti. "Koliko brexitov, koliko ameriških volitev, koliko izgubljenih evropskih referendumov bo potrebnih, da boste razumeli jezo ljudi," je dejal ta teden.

Na drugi strani se želi Juppe približati sredinskim volivcem. Poudarja, da ne bo zasledoval Nacionalne fronte in ščuval naroda proti elitam. "Francija ne potrebuje mini Trumpa," pravijo v njegovem štabu.

V Franciji se ne bi zgodilo prvič, da bi se na predsedniških volitvah v drugi krog uvrstil kandidat skrajne desnice. Očetu Le Penove Jean-Marieju Le Penu je namreč to uspelo leta 2002, ko ga je nato v drugem krogu porazil Jacques Chirac. Tedaj je uvrstitev Le Pena v drugi krog v Franciji povzročila vsesplošno zgražanje. A odtlej so se razmere spremenile in Marine Le Pen je za številne Francoze, nezadovoljne z razmerami, ki jih nista izboljšali ne desna ne leva vlada, precej bolj sprejemljiva, kot je bil njen oče, ki se je moral zaradi skrajnih izjav večkrat zagovarjati pred sodiščem.