Zunanji ministri članic Nata so Bosno in Hercegovino, ki je uradno željo po vključitvi izrazila leta 2004, pred šestimi leti povabili v poseben program pomoči, nasvetov in praktične podpore, a zato postavili pogoj - popis vojaške lastnine - torej objektov, ki jih namerava v prihodnje uporabljati za svojo obrambo, kar se je sprva zdela le formalnost.

A do zdaj jim je uspelo registrirati le 24 od 63 lokacij, vse na področju federacije. Obstaja pa še en, politični problem. Članstvo v Natu zdaj z vsemi štirimi nasprotujejo v Republiki srbski.

Dodik je jasen
"Mednarodna skupnost je tu, ker gre za integriteto Bosne in Hercegovine. Morda si katera od entitet želi lastno državo, a to je bistveno bolj zapleteno od tega, da samo rečete - želim si svojo državo," pravi poveljnica misije Nata v Bosni, ki govori o Republiki srbski in Miloradu Dodiku - za tega je Nato predvsem zavezništvo, ki je v času vojne bombardiralo Srbe.

"Republika srbska in mi Srbi v Bosni in Hercegovini nočemo biti del vojaškega zavezništva, v katerem Srbija ni članica. Zato odkrito povemo, lahko gremo v tej smeri, a le če bodo to storili Srbi," pravi Dodik, a ve, da je to zelo malo verjetno.

Širše razprave ni bilo
"Ni treba, da se gospod Dodik priključi Natu, to potrebuje Bosna in Hercegovina. Vse pristojne institucije so v preteklosti to pot podprle. Politiki, kot je Dodik, so tu zdaj, a bodo na določeni točki odšli," odgovarja Bakir Izetbegović, predsednik predsedstva.

A blokada v Bosni je očitno že tu, saj svet ministrov BIH-a ni sprejel načrta dela komisije za vključitev v Nato, oblast pa je zato zmanjšala še proračun te komisije. V državi sicer o članstvu ni bilo nikoli širše razprave, jasno pa je, da so različni interesi, tudi ruski, v tem delu Evrope zelo veliki.

Boštjan Anžin, Radio Slovenija