Vodja Al Kaide je bil ubit v operaciji posebnih enot ameriške vojske v začetku maja leta 2011 v pakistanskem mestu Abotabad. Ameriške oblasti so umaknile oznako zaupno z novega svežnja dokumentov, ki so jih zasegli med operacijo, in razkrivajo skrbi, prizadevanja ter delovanje bin Ladna med skrivanjem.

V pismu iz julija leta 2010 je bin Laden na krajevno podružnico Al Kaide v Jemnu, ki velja za eno izmed močnejših in aktivnejših izpostav mednarodne teroristične mreže, pritiskal za sklenitev miru z oblastmi, da bi se tako lahko bolje osredotočili na ZDA z načrtovanjem napadov na ameriškem ozemlju ali na njihove interese v tujini.

Strah pred odkritjem
Iz razkritega gradiva je med drugim razvidno, da je bin Ladna v zadnjih letih življenja, ko se je skrival, preganjal strah pred nadzorom. Iz strahu pred tehnološko naprednim sovražnikom je med drugim članom svoje družine dal podrobna navodila, na kaj naj pazijo, da ga ne bodo izsledili ameriški agenti.

V pismu z datumom 26. september 2010 je eno od svojih žena, Kairiah Sabar, ki je nameravala iz Irana pripotovati k njemu v Pakistan, posvaril, naj v Iranu pusti vse, kamor bi bilo mogoče "podtakniti" mikro čip.

Ta soproga je bila ena od treh bin Ladnovih žena, ki so bile v poslopju v pakistanskem Abotabadu, ko so vanj 2. maja 2011 vdrli ameriški specialci in ubili tedanjega vodjo teroristične mreže. Soprogo, znano tudi pod vzdevkom Um Hamza, so kasneje aretirale pakistanske oblasti.

V nekaterih drugih pismih je bin Laden o pomenu varnosti prepričeval svoje pomočnike. Med drugim je zapisal, da je komunikacija prek interneta primerna za splošna sporočila, medtem ko je za zaupne podatke boljša običajna pošta. Po nekaterih navedbah so agenti Cie bin Ladnovo skrivališče izsledili prav s sledenjem bin Ladnovemu kurirju. Bin Laden iz skrivališča ni mogel komunicirati po elektronski poti.

Priprave na obletnico napadov
Dokumenti med drugim tudi kažejo, da je bin Laden pred smrtjo načrtoval usklajeno medijsko kampanjo ob deseti obletnici terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001. V pismu zaveznikom je zapisal, da načrtuje videonagovor in obsežno propagando v medijih skrajnežev.

V ločenem sporočilu z datumom 5. april 2011 pa so priporočila bin Ladnove desne roke Atije Abd Al Rahmana, znanega tudi kot Mahmud, glede vsebine medijske kampanje ob obletnici. "Vsebovati bi morala navodila in opomin mladim ter celotnemu narodu. Obenem bi morala biti splošna in brez podrobnosti. Ljudi bi morala tudi pozvati, naj gredo po poti svete vojne," piše v tem dokumentu.

Različne knjige na polici
Ameriški obveščevalci so umaknili oznako zaupno tudi z obrazcev za novačenje borcev Al Kaide. Objavili so tudi seznam knjig in drugega gradiva, ki so jih našli v bin Ladnovem skrivališču.

Med njimi je poročilo ameriške vladne komisije o napadih 11. septembra, obtožnice proti terorističnim osumljencem, knjiga Noama Chomskega in več deset knjig o teorijah zarote v angleškem jeziku. Med gradivom je tudi najmanj 19 publikacij o Franciji in zapiski glede nemškega gospodarstva.

Pred objavo so obveščevalne službe seveda skrbno pregledale dokumente. Vodja odbora ameriškega predstavniškega doma za obveščevalne dejavnosti Devin Nunes je povedal, da je z zdajšnjo objavo 86 dokumentov število vsega objavljenega gradiva 120, v prihodnosti pa naj bi sledile še nove objave.