Blinken je ob prihodu poudaril neomajno ameriško zavezanost Natu, ki da je že več kot 70 let steber miru, blaginje in stabilnosti za čezatlantsko skupnost, ter s tem potrdil namero nove ameriške administracije, da obnovi čezatlantsko vez, ki se je v času prejšnjega predsednika Donalda Trumpa močno skrhala.

Dvodnevno zasedanje je prvo srečanje zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju od novembra 2019. Vmes so se zaradi omejitev za zajezitev pandemije novega koronavirusa sestajali virtualno. Posvečeno je zlasti pripravam na vrh. Datum vrha še ni potrjen, po neuradnih pričakovanjih naj bi bil junija.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg poudarja, da bo vrh priložnost za nov začetek v čezatlantskih odnosih. Med ključnimi izzivi poudarja destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnjo terorizma, prefinjene kibernetske napade, prebojne tehnologije, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb.

Sprejeli dokument o pristopu Nata k podnebnim spremembam

Prvi korak pri naslavljanju vprašanja podnebnih sprememb in varnosti so ministri naredili danes s sprejetjem dokumenta o pristopu Nata k temu izzivu, v skladu s katerim bodo najprej preučili posledice podnebnih sprememb za delovanje zavezništva.

Zaradi podnebnih sprememb je svet nevarnejši, je poudaril Stoltenberg in poudaril tri naloge Nata: razumeti povezavo med podnebnimi spremembami in varnostjo, prilagoditi misije in operacije podnebnim spremembam ter prispevati k zmanjševanju izpustov.

Krepitev proračuna?

V ospredju pozornosti je tudi predlog krepitve skupnega proračuna. Stoltenberg ni želel govoriti o podrobnostih. Dejal je le, da obstaja široko zavedanje, da bo za okrepitev delovanja zavezništva potrebnih tudi več finančnih sredstev.

Natov proračun znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano. O tem je pričakovati še veliko razprave in po neuradnih pričakovanjih je mogoče, da končnih odločitev do vrha še ne bo.

Brez odločitve o umiku iz Afganistana

Ključna tema dvodnevnega zasedanja je tudi Afganistan, a odločitev o prihodnosti zavezniške misije v državi pod Hindukušem, kjer je še okoli 10.000 zavezniških vojakov, niti tokrat ne bo. Čaka se namreč ameriška administracija, ki zadevo še preučuje, umiku pa odločno nasprotuje Nemčija.

ZDA pozivajo Nemčijo k opustitvi projekta Severni tok 2

V Bruslju je odmeval tudi spor med ZDA in Nemčijo glede gradnje plinovoda Severni tok 2. Blinken je Nemčijo pozval k opustitvi projekta, ki je "slab za Evropo in slab za ZDA", sicer jo bodo doletele sankcije.

"Projekt bi lahko spodkopal interese Ukrajine, Poljske in številnih tesnih partnerjev in zaveznikov," je dejal Blinken in napovedal, da ameriška zakonodaja predvideva sankcije za podjetja, ki sodelujejo pri izgradnji.

Stoltenberg je dejal, da so mnenja zaveznic različna in da mu ne nasprotujejo samo ZDA, temveč tudi nekatere druge članice.