ZDA so v noči z 19. na 20. marec 2003 skupaj s "koalicijo voljnih" – Združenim kraljestvom, Avstralijo in Poljsko – začele silovito bombardiranje Iraka. Tri tedne pozneje je takratni predsednik George W. Bush oznanil, da je "naloga opravljena", saj je bila 24-letna vladavina Sadama Huseina zrušena.

V teh treh tednih so ZDA po uradnih podatkih obrambnega ministrstva na Irak odvrgle 29.166 bomb, ki so uničile ogromno iraške infrastrukture ter po navedbah britanske organizacije Iraq Body Count ubile več kot 7000 civilistov.

Vendar se je prava vojna v Iraku takrat šele začela. ZDA so v Iraku po strmoglavljenju Huseina nastavile okupacijsko vlado, ki naj bi v državi uvedla zahodnjaško demokracijo, vendar okupatorji niso bili pripravljeni na etnično in versko kompleksnost iraške družbe, poroča Deutsche Welle

Samomorilski napad na kompleks Združenih narodov v Bagdadu 19. avgusta 2003 je bil začetek dolgoletnega in smrtonosnega upora različnih iraških paravojaških skupin, v katere so se združevali nekdanji iraški vojaki, potem ko so ZDA vojsko, največjega delodajalca v Iraku, razpustile.

Ameriške sile so v Iraku ostale do leta 2011. Med osemletnimi spopadi v državi je umrlo najmanj 100.000 Iračanov in najmanj 4500 Američanov. Nekateri viri navajajo tudi milijon smrtnih žrtev. Medicinska revija Lancet navaja, da je zaradi različnih posledic vojne umrlo še najmanj dodatnih 650.000 ljudi.

V Iraku ni bilo orožja za množično uničenje

ZDA so si z nepotrebno vojno, zaradi katere je pozneje obžalovanje izrazil celo takratni Bushev zunanji minister Collin Powell, ki je v Združenih narodih pred začetkom predstavljal lažne dokaze o iraškem orožju, načele mednarodni ugled.

Med invazijo namreč niso našli orožja za množično uničenje, Irak ni igral nobene vloge pri terorističnih napadih na New York 11. septembra 2001, Sadam Husein pa ni imel resnih povezav z Osamo bin Ladnom ali Al Kaido. Obveščevalni podatki, uporabljeni za te trditve, so bili napačni ali pretirani, poroča Deutsche Welle.

Kot je za CNN nedavno povedal nekdanji agent Zveznega preiskovalnega urada (FBI) George Piro, ki je sedem mesecev zasliševal Sadama Huseina, se je iraški samodržec posmehoval Osami bin Ladnu: "Kdo bi lahko zaupal človeku s takšno brado?" V govoru leta 2000 pa naj bi zatrdil, da Irak ima orožje za množično uničenje, ker naj bi s tem želel odvrniti Iran od ozemeljskih teženj.

Ameriški vojni zločini: mučenje in ubijanje civilistov

Ameriški ugled je bil še dodatno načet, ko so na dan prišle podrobnosti mučenja in drugih ameriških vojnih zločinov. Svet so obkrožile fotografije ameriškega mučenja iraških zapornikov v zloglasnem zaporu Abu Graib.

Znašali so se tudi nad civilisti. Ameriški marinci so leta 2005 ustrelili in ubili 24 neoboroženih ljudi v Hadithi na zahodu Iraka. Plačanci najemniške vojske Blackwater so leta 2007 streljali v množico ljudi in jih ubili 17. WikiLeaks je med drugim objavil videoposnetek, na katerem vojak v jurišnem helikopterju strelja na civiliste, pri čemer je ubil 12 ljudi, tudi novinarje Reutersa.

ZDA za nezakonito invazijo niso nikoli odgovarjale

Takratni generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je leta 2004 ocenil, da je ameriška invazija v Iraku po mednarodnem pravu nezakonita. Kljub temu ZDA za neupravičeno invazijo niso nikoli odgovarjale, saj Varnostni svet ZN-a nepooblaščenega napada ni nikoli obsodil.

Vodilni nemški filozof modernega časa Jürgen Habermas je ob začetku invazije v nacionalnem dnevniku FAZ opozoril, da bodo ZDA s kršenjem mednarodnega prava dale "katastrofalen zgled drugim velesilam".

Irak 20 let pozneje še zmeraj nestabilen

Irak je danes, 20 let po ameriški invaziji, še zmeraj politično zelo nestabilen in marsikje v ruševinah. Nekdanjega voditelja Sadama Huseina so ZDA po dolgotrajnih zaslišanjih vrnile v Irak, kjer je bil zaradi pokola vladnih sil nad šiitskimi uporniki obsojen zločinov proti človečnosti. Leta 2006 so ga javno usmrtili z obešanjem.

Irak se je kmalu po ameriškem umiku znova znašel pod okupacijo, ko je leta 2014 na delih iraškega in sirskega ozemlja Islamska država razglasila kalifat. ZDA so takrat znova posredovale in na območje poslale svojo vojsko. Iraške sile so po osvojitvi Bagdada leta 2017 razglasile konec kalifata.

Kaj lahko stori nova vlada?

V Iraku so leta 2021 organizirali parlamentarne volitve, na katerih je slavil zmago šiitski klerik Moktad Al Sadr, vendar je junija lani nato umaknil svojo poslansko skupino, saj mu ni uspelo imenovati vlade. Oktobra lani je parlament nato za predsednika države izvolil Kurda Barhama Saleha, ki je na položaj premierja imenoval izkušenega politika Mohameda Al Sudanija.

Kljub na papirju delujoči vladi in parlamentarni demokraciji Irak praktično vsakodnevno pretresajo nasilje in napadi paravojaških skupin. Samo februarja letos je v strelskih, bombnih in drugih napadih bilo ubitih 52 ljudi.