"ZDA ne iščejo konflikta z Iranom, a pričakujte, da bomo odločno ravnali za zaščito naših ljudi," je Biden dejal novinarjem med obiskom Kanade. Na vprašanje, ali bi moral Iran plačati še višjo ceno, je Biden po poročanju Guardiana odvrnil: "Ne bomo se ustavili".

V četrtek je bil namreč v napadu na ameriško vojaško oporišče na severovzhodu Sirije blizu mesta Hasake ubit ameriški pripadnik najemniške skupine, ranjenih pa je bilo pet ameriških vojakov in še en pripadnik najemniške skupine.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je dejal, da je bil v napadu uporabljen brezpilotni letalnik iranske izdelave, a tega ni podkrepil z dokazi, poroča Al Džazira.

V ameriških napadih ubitih 19 ljudi

Ameriško obrambno ministrstvo je nato sporočilo, da so lovci F-15 v četrtek napadli dve poslopji, ki so ju uporabljale skupine, povezane z Iransko revolucionarno gardo. Kot so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice, je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, 16 proiranskih borcev ter trije sirski vojaki. Enajst ubitih borcev je imelo sirsko državljanstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V petek so sledili novi povračilni napadi na ameriške sile v vzhodni Siriji, v katerih je bil ranjen en ameriški vojak. Šlo naj bi za oporišče na sirskem naftnem polju Al Omar.

Tudi ameriška vojska je v petek izvedla nove napade na vzhodu Sirije, poročajo tamkajšnji viri. Žrtev naj ne bi bilo. Iranska državna televizija Press TV je navajala tamkajšnje vire, ki so dejali, da tarča ameriških napadov ni bila vojaška ali povezana z Iranom, ampak da je šlo za razvojni center in skladišče žita blizu vojaškega letališča.

Ameriška vojska v Siriji je bila večkrat tarča napadov z brezpilotnimi letalniki, v katerih pa po navadi ni smrtnih žrtev.

Iran je v Siriji vojaško prisoten z dovoljenjem oblasti v Damasku, saj Teheran v sirski vojni podpira sirskega predsednika Bašarja Al Asada, medtem ko so ameriške sile v Siriji brez odobritve sirskih oblasti.

ZDA so svoje sile v Siriji razporedile leta 2015, v času vlade predsednika Baracka Obame in bojev proti džihadistični Islamski državi, v katerih je ameriška vojska sodelovala s pretežno kurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami.

V Siriji je okoli 900 ameriških vojakov, večinoma na vzhodu države, kjer so naftna polja. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je leta 2020 odkrito dejal, da je namen prisotnosti ameriške vojske "vzeti nafto".