V pozivu je Generalna skupščina pozvala ICJ, naj poda svoje mnenje o pravnih posledicah izraelske "okupacije, naseljevanja in priključitve ... vključno z ukrepi, katerih namen je spremeniti demografsko sestavo, značaj in status svetega mesta Jeruzalem, in sprejetjem povezanih diskriminatornih zakonodaje in ukrepov".

Resolucija ICJ poziva tudi, naj pojasni, kako te politike in delovanje "vplivajo na pravni status okupacije" in kakšne pravne posledice iz tega statusa nastajajo za vse države in ZN.

"Prišel je čas, da je Izrael podvržen pravu in da odgovarja za zločine proti našemu ljudstvu, ki jih še izvaja," je dejal tiskovni predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa Nabil Abu Rudeine.

Izraelski veleposlanik v ZN-u Gilad Erdan je že pred glasovanjem zavrnil tako izid glasovanja kot prihodnjo odločitev sodišča. "Noben mednarodni organ ne more odločiti, da je judovsko ljudstvo 'okupator' v svoji domovini. Vsaka odločitev pravosodnega organa, ki svoj mandat sprejme od moralno bankrotiranega in politiziranega ZN-a, je povsem nelegitimna," je dejal.

Na drugi strani pa je palestinski veleposlanik pri ZN-u Rijad Mansur pozval k spoštovanju odločitve sodišča. "Verjamemo, da boste spoštovali mnenje ICJ-ja, ne glede na to, kako ste danes glasovali, če verjamete v mednarodno pravo in mir," je sporočil članicam Generalne skupščine.

Na strani Izraela ZDA, Nemčija, Združeno kraljestvo

Predlog je podprlo 87 držav, proti jih je bilo 26, med njimi Izrael, ZDA, Združeno kraljestvo in Nemčija, 53, med njimi Francija, se jih je vzdržalo. Predlog so poleg Kitajske in Rusije podprle tudi vse arabske države, s katerimi je Izrael normaliziral diplomatske odnose.

ICJ se je glede vprašanja izraelske okupacije opredelil leta 2004, ko je presodil, da je zid, ki ga je Izrael zgradil na zasedenem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, nezakonit. Tudi tisto odločitev je Izrael zavrnil.

Izrael je palestinska ozemlja, Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gazo, okupiral leta 1967, Vzhodni Jeruzalem pa si je pozneje v nasprotju z mednarodnim pravom tudi priključil.

Odločitev Generalne skupščine prihaja dan po prisegi nove izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, ki je sporočil, da ima "judovsko ljudstvo izključno in nevprašljivo pravico do vseh območij dežele Izrael".

Gre za poimenovanje ozemlja, ki ne obsega zgolj države Izrael, pač pa tudi sirsko Golansko planoto ter palestinska Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gazo. Na vseh teh ozemljih skupaj so sicer Judje manjšina. Predstavljali naj bi 47 odstotkov od skupno približno 15 milijonov ljudi, ki živijo pod nadzorom Izraela.