V Savdski Arabiji so potrdili več kot 260.000 primerov okužb z novim koronavirusom, zato so oblasti izredno previdne. Romarji v maskah so začeli konec tedna prihajati v Meko, kjer so jim izmerili temperaturo in jih dali v karanteno. Vsak je prejel zavitek, v katerem so sterilizirani kamni za ritualno kamenjanje hudiča, razkužilo, maske, molitvena preproga in ihram, belo oblačilo, ki ga nosijo romarji. Romarji so morali pred prihodom v Meko tudi na testiranje za novi koronavirus in bodo morali v karanteno po hadžu, poroča AFP.

Savdske oblasti so sprva nameravale odobriti romanje za 1000 ljudi, ki živijo v kraljevini, a so lokalni mediji razkrili, da bo letos romalo do 10.000 ljudi, kar bi bilo v preteklih letih, ko se je romanja udeležilo po več milijonov muslimanov z vseh koncev Zemlje popolnoma zanemarljivo.

70 odstotkov romarjev bo tujih državljanov
Ministrstvo za hadž se je moralo sicer spopasti s tisočimi komentarji muslimanov, ki so jim zavrnili prošnjo za romanje. Minister Mohamad Saleh bih Taher Benten je vztrajal, da je bil postopek izbire romarjev transparenten.

Za vozovnico na romanje so se prijavili prebivalci Savdske Arabije, ki so državljani okoli 160 držav. Tuji državljani bodo letos predstavljali okoli 70 odstotkov vseh romarjev. Izbrani Savdijci pa so predstavniki zdravstva in vojske, ki so preživeli covid-19, piše AFP.

Velika gospodarska škoda
Ekonomisti sicer svarijo, da bo okrnjeno romanje škodilo gospodarstvu v državi. Že zdaj Savdska Arabija finančno trpi zaradi padca cen nafte. Koronavirus pa je vplival tudi na panoge, ki so povezane z romanjem – od turističnih vodnikov do brivcev in trgovin s spominki. Številna podjetja poročajo o odpuščanju ali zamudah pri izplačilu plač.

Meka je v zadnjih letih doživela hiter razvoj, saj so zgradili dodatna nakupovalna središča, apartmaje in luksuzne hotele. Večina sob pa je zaradi koronavirusa zdaj praznih. Hažd sicer prinese letno okoli 10 milijard evrov.

Eden izmed stebrov islama
Hadž je eden od petih stebrov islama in vsak musliman bi ga moral opraviti najmanj enkrat v življenju. V okviru obreda se morajo romarji med drugim sedemkrat sprehoditi okoli kabe. Med petdnevnim romanjem se bodo romarji zbrali tudi na gori Arafat, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo. Vrhunec bo z začetkom kurbanskega bajrama, ki se zaznamuje z obrednim kamenjanjem hudiča. Kurbanski bajram je poleg ramazanskega bajrama drugi najpomembnejši praznik za muslimane.

Ljubljana: bajramska molitev le za do 50 ljudi hkrati
Kurbanski bajram bodo ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje proslavili tudi v Sloveniji. Kot so za STA pojasnili pri Islamski skupnosti, bodo imeli v petek v ljubljanski džamiji bajramsko molitev, ki jo bodo opravili v štirih terminih po 50 ljudi.

Islamska skupnost v Sloveniji je namreč 9. julija omejila dejavnosti v muslimanskem kulturnem centru Ljubljana in drugih verskih objektih. Trenutno opravljajo samo opoldansko molitev vključno s petkovo molitvijo in ob tem popisujejo navzoče. To bo druga bajramska molitev v džamiji, prvo so imeli ob koncu ramazana.