"S 7. julijem zgornja meja za bogatenje urana ne bo več 3,67 odstotka. Te zaveze ne bomo več izpolnjevali. Bogatenje urana bomo okrepili nad 3,67 odstotka, do tiste ravni, ki jo bomo hoteli, kolikor bo treba, kolikor bomo potrebovali," je na seji vlade dejal Rohani. S tem je dal vedeti, da bo Iran raven bogatenja urana po potrebi povečal – razen če se bodo druge podpisnice jedrskega sporazuma od zdaj držale obveznosti, ki jih ta določa.

Rohani je še dodal, da bi morale ZDA in druge podpisnice sporazuma, namesto da kritizirajo Iran, preprosto korektno uresničevati sporazum. "Jedrskemu sporazumu smo bili in smo stoodstotno zavezani, a to temelji na vzajemnosti," je še dejal iranski predsednik in terjal vrnitev k "logiki, zakonom, sprejetim sporazumom in resolucijam Združenih narodov".

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v ponedeljek potrdila, da je Iran v okviru prve faze odstopa od dela jedrskega sporazuma prvič presegel dogovorjeno zgornjo mejo 300 kilogramov zalog do 3,67 odstotka obogatenega urana. Po mnenju opazovalcev bi dodatno neomejeno bogatenje urana dejansko pomenilo konec jedrskega sporazuma.

Trump: Iran se igra z ognjem

Ameriški predsednik Donald Trump je ob ponedeljkovi novici iz Teherana Iran obtožil, da se igra z ognjem, druge države, ki so sodelovale pri nastanku sporazuma o iranskem jedrskem programu, pa so izrazile obžalovanje oziroma zaskrbljenost. Vodje diplomacije EU-ja, Francije, Nemčije in Velike Britanije so v torek v skupni izjavi ponovili, da so zaradi tega izjemno zaskrbljeni, Iran pa so znova pozvali, naj spremeni svojo odločitev.

ZDA so lani izstopile iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu in proti islamski republiki znova uvedle sankcije, da bi prisilili to državo k pogajanjem o obsežnejšem sporazumu.

Nespoštovanje zavez

Iran je 8. maja letos v odgovor razkril stopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, ki visi na nitki. Takrat je sporočil, da ne bodo več omejevali rezerv težke vode in obogatenega urana. Preostalim podpisnicam sporazuma – Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji – pa je dal 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi kljub obljubam, da ne bodo.