"Iranski poslovnež in dva iranska državljana, ki so bili priprti v tujini na osnovi neutemeljenih obtožb, so bili zamenjani za dvojno vohunko Kyle Moore-Gilbert, ki je delala za sionistični režim," so zapisali na spletni strani Kluba mladih novinarjev, ki je del državne iranske televizije, poroča BBC.

Danes 33-letno Kylie Moore-Gilbert so aretirali septembra 2018 na letališču v Teheranu, ko je po konferenci v mestu Koms nameravala zapustiti državo.

Iransko sodišče je zaradi "vohunjenja" profesorico islamskih ved z univerze v Melbournu obsodilo na deset let zapora. Iranska državna televizija IRIB navaja, da so izraelske obveščevalne službe Moore-Gilbertovo usposobile za "misijo v Iranu".

Tako Kylie Moore-Gilbert kot avstralska vlada sta obtožbe ves čas zanikali. Al Džazira poroča, da naj bi bil resnični razlog za aretacijo njeno raziskovalno delo, pri katerem se osredotoča na Bahrajn, katerega vloga je ključna v razmerju moči med Savdsko Arabijo in Iranom.

Večino kazni je prestala v teheranskem zaporu Evin, od koder naj bi ji uspelo tudi poslati pismo, v katerem je zanikala vohunjenje in zapisala, da je zavrnila ponudbo Irana, da postane vohunka. Izrazila je zaskrbljenost za svoje duševno zdravje, poroča BBC.

Za kratek čas je bila tudi premeščena tudi v zloglasni puščavski zapor Karčak, ki je zaradi nečloveških razmer pod sankcijami Združenih narodov. Tam jo je pred časom obiskal avstralski veleposlanik v Iranu Lyndall Sachs.

Švedska skuša preprečiti usmrtitev zdravnika Ahmadreze Džalalija

Iran je na osnovi obtožb o vohunjenju v zadnjih letih aretiral številne ljudi z dvojnim državljanstvom, ki ga v državi ne priznavajo. Skupine za človekove pravice po navedbah BBC-ja Teheran obtožujejo, da tuje zapornike uporabljajo kot sredstvo za dogovore z drugimi državami.

Iransko-švedski akademik in zdravnik Ahmadreza Džalali je bil zaradi vohunjenja pred tremi leti obsojen na usmrtitev. V torek naj bi iz zapora poklical svojo ženo in jo obvestil, da ga bodo kmalu usmrtili, poroča Al Džazira.

Švedska zunanja ministrica Ann Linde je pozvala Iran, naj ga ne usmrtijo. Iransko zunanje ministrstvo je pozneje sporočilo, da je njihovo sodstvo neodvisno in da zavračajo "vsako vmešavanje".

V Iranu zaprtih več dvojnih državljanov

Med priprtimi v Iranu je britansko-iranska humanitarna delavka Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki so jo zaradi domnevnega vohunjenja aretirali leta 2016. Njen mož Richar Ratcliffe je izpustitev Moore-Gilbertove označil za "zgodnje božično darilo", ki povrača upanje, poroča BBC.

Septembra letos je bil iz iranskega zapora začasno izpuščen francosko-iranski akademik Fariba Adelkhah, ki so ga junija 2019 aretirali zaradi "zarote proti državni varnosti", še navaja Al Džazira.

Savdska Arabija: Nadaljevanje sojenja znani aktivistki

V Savdski Arabiji se medtem nadaljuje sojenje že skoraj tri leta zaprti aktivistki za pravice žensk Ludžain Al Hatlul (Loujain al-Hathloul). Prizadevala si je za pravico žensk do vožnje avtomobila in nasprotovala sistemu, v katerem ženske za vsako odločitev potrebujejo dovoljenje moškega skrbnika.

Njena družina je upala, da jo bodo izpustili iz zapora. "Smo razočarani, nismo pa presenečeni," je za Guardian dejala njena sestra Lina Al Hatlul. Med 900 dnevi v zaporu naj bi sestro mučili, ji odrekali komunikacijo z družino in z zbujanjem na vsaki dve uri celo onemogočili gladovno stavko, zaradi česar je "psihološko izčrpana", je dejala sestra.

Savdske sodne oblasti so njen primer predale specializiranemu kazenskemu sodišču, znanemu tudi kot "sodišču za terorizem". "Zelo smo zaskrbljeni zaradi uporabe tega sodišča, ker naj bi preučevalo primere terorizma. To ni sodišče, kjer bi sodili miroljubnim borcem za človekove pravice. Zaskrbljeni smo, da gre za natikanje nagobčnika kritičnim obrazom in kaznovanje aktivistov, ki so zahtevali spremembe," so sporočili iz organizacije Amnesty International.

Med prekrški pogovori z novinarji

Al Hatlul so skupaj z 12 drugimi aktivisti in aktivistkami aretirali maja 2018, le nekaj tednov preden je kralj Salman odpravil prepoved vožnje avtomobila za ženske.

Obtožili so jih sodelovanja s tujimi organizacijami, sovražnimi do kraljestva. Vendar so obtožbe v resnici skoraj v celoti uperjene proti kampanji. Med prekrški so tako denimo pogovori z novinarji, diplomati in mednarodnimi aktivističnimi skupinami, so viri, ki so videli nikoli javno objavljeno obtožnico, povedali za Human Rights Watch.