Namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči je po srečanju dejal, da je Iran optimističen glede prihodnosti tega sporazuma. Po njegovih navedbah so predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Rusije in Kitajske "zagotovili, da bodo interesi Irana izpolnjeni skladno z dogovorom".

Kot poroča Reuters, so bili v ospredju pogovorov ukrepi, s katerimi bi Iranu zagotovili nemoteno trgovino z nafto in pretok investicij. Med morebitnimi ukrepi sta: podjetja s sedežem v Evropi ne upoštevajo znova uvedenih ameriških sankcij in poziv vladam, naj bodo nakazila izvedena na iransko centralno banko, s čimer bi se izognili kaznim. "Pričakujemo, da bomo predlog o svežnju gospodarskih ukrepov prejeli do konca maja," je dejal eden izmed visokih iranskih uradnikov in dodal, da se bo Iran v nekaj tednih odločil, ali bo nadaljeval izpolnjevanje obvez dogovora ali pa bo od njega odstopil. Ukrepi evropskih držav bi morali po uradnikovih besedah zagotoviti nemoten izvoz iranske nafte in ohranitev dostopa Irana do mednarodnega bančnega plačilnega sistema swift. "Zelo jasno smo dali vedeti, da bodo te stvari terjale dalj časa," je bil v odzivu na iranska pričakovanja jasen eden izmed evropskih sogovornikov.

Ruski veleposlanik Mihail Uljanov je po srečanju novinarjem dejal: "Verjamem, da lahko pričakujemo uspeh, glede na to, da imamo vsi ustrezno politično voljo." Zunanji ministri držav, ki vztrajajo pri sporazumu, se bodo srečali v prihodnjih tednih.

Putin: Ni še vse izgubljeno
Optimizem glede ohranitve sporazuma je na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. "Predsednik ZDA ne zapira vrat pogajanjem," je dejal Putin in dodal, da meni, da še ni vse izgubljeno.

Iran kljub odstopu ZDA od dogovora in njihovemu ponovnemu uvajanju sankcij proti Teheranu še vedno izpolnjuje svoje obveze, sklenjene v sporazumu iz leta 2015, kar je v četrtek potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Evropska unija je z namenom zaščite evropskih podjetij, ki sodelujejo z Iranom, že uvedla pravne mehanizme. ZDA namreč s sankcijami grozijo tudi evropskim podjetjem, ki bi poslovala z Iranom.

Trump je na začetku maja napovedal ne le ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, temveč še dodatno zaostritev. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v ponedeljek Teheranu zažugal, da ga čakajo "najhujše sankcije v zgodovini", če se ne bo začel drugače vesti.

Ajatola: Iran ne sme utrpeti škode v trgovini z nafto
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v sredo jasno postavil enega od ključnih pogojev, pod katerim bo Iran ostal v sporazumu: Evropa mora zagotoviti, da Iran ne bo utrpel škode v trgovini z nafto, sicer bo obnovil program bogatenja urana, ki je zdaj prepovedno. Sporazum, ki ga je po 12 letih spora z mednarodno skupnostjo Iran podpisal pred tremi leti, je predvidel, da v zameno za odpravo številnih sankcij Iran omeji jedrski program. Ta sicer dovoljuje Iranu bogatenje urana, toda z zelo strogimi omejitvami. Glede na sporazum lahko centrifuge obogatijo uran le do nižje stopnje 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.

Kot poroča Reuters, je doslej Iran imel manj od sporazuma, kot je dejansko pričakoval, za kar so delno krive ameriške sankcije, ki so večje zahodne vlagatelje odvrnile od poslovanja s Teheranom. Nekatere zahodne družbe so se sicer zaradi najnovejših ameriških sankcij že umaknile iz države ali pa napovedale, da bodo to mogoče storile.