Državna televizija je danes predvajala posnetke, na katerih zamaskirani moški zažigajo stavbe. Zažgali naj bi okoli sto bank, javnih zgradb in avtomobilov. Večina protestov je sicer po poročanju Al Džazire potekala mirno, ljudje so denimo z ustavljanjem svojih avtomobilov blokirali promet.

Tiskovna agencija Fars po poročanju Al Džazire navaja, da je v protestih skupno sodelovalo 87.000 ljudi. Iranske oblasti so potrdile smrt dveh ljudi – civilista in policista – ter aretacije okoli tisoč ljudi.

Iranska vlada je zatrdila, da se razmere umirjajo. "Danes vam lahko povem, da je zborovanj za okoli 80 odstotkov manj kot prejšnji dan. Še vedno je nekaj manjših težav, ampak jutri in dan po tem ne bomo imeli več težav z izgredi," je na tiskovni konferenci zatrdil tiskovni predstavnik vlade Ali Rabjej.

Močno oborožena iranska revolucionarna garda je ob tem zagrozila, da bo zatrla proteste, če se bodo ti nadaljevali: "Če bo treba, bomo odločno in revolucionarno ukrepali proti nadaljnjim potezam, ki motijo mir in varnost ljudi".

Javni shodi so v Iranu precej redki. Zadnji večji protesti so potekali konec leta 2017, v katerih je bilo ubitih 22 ljudi.

Protesti proti cenam goriva so v zadnjih dneh dobili tudi politično noto, saj po poročanju Reutersa protestniki zahtevajo tudi odstop vrhovnega verskega voditelja, ajatole Alija Hameneja. Hamenej je v nedeljo za proteste okrivil tuje sile in nasilne protestnike označil za huligane in varnostnim silam naročil, naj "opravijo svoje delo".

Oblasti so tudi močno omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo shodov preko družbenih omrežij. Splet deluje le na okoli petih odstotkih svoje normalne ravni, zato je razvoj dogodkov v Iranu težko spremljati preko objav na družbenih omrežjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rohani: Zvišanje cen goriva za pomoč revnim

Proteste je sprožilo nepričakovano in drastično zvišanje cen goriva v petek. Po novem bo vsak voznik lahko kupil 60 litrov bencina mesečno po ceni 15.000 rialov za liter, kar je okoli 11 evrskih centov. Vsak dodatni liter pa bo stal 30.000 rialov oziroma 22 centov.

Predsednik Hasan Rohani je napovedal, da naj bi z dvigom cen zbrali 2,55 milijarde dolarjev letno in jih namenili 18 milijonom revnim družinam oz. približno 60 milijonom Irancem z nizkimi dohodki. Subvencije naj bi družine začele prejemati že danes.

Ameriške sankcije povzročile dvig cen

Brezposelnost v Iranu vztraja nad desetimi odstotki 80-milijonske populacije. Ob tem se gospodarstvo po ameriških sankcijah spopada s 40-odstotno inflacijo valute rial. Zaradi "maksimalnega pritiska" ZDA so močno narasle tudi cene osnovnih dobrin.

Iranski statistični center navaja, da je cena hrane v 12-mesečnem obdobju med lanskim in letošnjim oktobrom v povprečju narasla za 61 odstotkov. Neprehrambeni izdelki in storitve so se podražile za 34 odstotkov, čevlji in oblačila za 51 odstotkov, tobak pa za 80 odstotkov, poroča Radio Farda.

ZDA so v nedeljo obsodile Iran zaradi uporabe sile proti protestnikom. "ZDA podpirajo državljane Irana v njihovem mirnem protestu proti režimu, ki naj bi jih vodil," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Stephanie Grisham, državni sekretar Mike Pompeo pa je podporo protestnikom izrazil v tvitu.

"Dostojni ljudje Irana dobro vedo, da takšni hinavski komentarji niso iskreni," se je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Abas Musavi odzval na Pompeov tvit in izpostavil, da je nenavadno, da ZDA simpatizirajo z ljudmi, ki so pod pritiskom ameriških sankcij.

Nemčija poziva k dialogu med protestniki in vlado

Nemčija je medtem pozvala k dialogu med iransko vlado in protestniki. "Legitimno je in si zasluži naše spoštovanje, ko ljudje pogumno izražajo nezadovoljstvo nad ekonomijo in politiko, kot se trenutno dogaja v Iranu," je dejala tiskovna predstavnica kanclerke Angele Merkel Ulrike Demmer.