Izraelska vojska je ponoči izvedla najmanj 17 napadov na južna predmestja Bejruta, ki jih je libanonska državna tiskovna agencija NNA označila za "najsilovitejše napade na tem območju od začetka vojne", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V predmestju Lajlaki je bilo uničenih šest stavb, med njimi več stanovanjskih, izbruhnili so tudi požari. Izraelska vojska je po navedbah AFP-ja za to območje v Bejrutu izdala poziv k evakuaciji v arabskem jeziku, kmalu zatem je odjeknilo več eksplozij.

Brez opozoril ali pozivov k evakuaciji pa so izraelske sile napadle še eno območje v južnem delu Bejruta, kjer je bil po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubit najmanj en človek, več ljudi je ranjenih. Tarča naj bi bili prostori proiranske televizijske mreže, ki pa so bili že pred tem izpraznjeni.

V izraelskem napadu na hišo na jugu Libanona je bilo v torek ubitih najmanj 19 ljudi, od tega šest žensk in pet otrok, so sporočile lokalne oblasti.

Med mrtvimi so nekdanji ravnatelj šole in tri generacije njegove družine, ki so vsi živeli v trinadstropni stavbi v vasi Tefahta, je poročal BBC. V napadu je bil ubit tudi vaški imam, ki se je v času napada skupaj z mimoidočima sprehajal v bližini hiše.

Odkar je Izrael pred mesecem dni okrepil napade na Libanon in na obmejnih območjih zaostril spopade z gibanjem Hezbolah, je bilo v Libanonu skupno ubitih najmanj 1580 ljudi, kažejo podatki libanonskega ministrstva za zdravje, ki jih je povzela AFP.

Ubiti trije libanonski vojaki

V izraelskem napadu so bili med evakuacijo ranjencev na obrobju vasi Jater na jugu Libanona ubiti trije libanonski vojaki, med njimi častnik, je v četrtek v izjavi sporočila vojska.

Od 29. septembra je bilo ubitih 13 pripadnikov libanonske vojske. Libanonska vojska se sicer ne spopada z izraelsko.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v dejal, da je Washington zaskrbljen zaradi napadov proti libanonski vojski, hkrati pa Izrael pozval, naj "zagotovi varnost in zaščito libanonskih oboroženih sil in sil UNIFIL-a".

Hezbolah izstrelil "natančne rakete"

Hezbolah je pozno v sredo sporočil, da je okrepil svoje napade na Izrael in prvič uporabil "natančne rakete" ter na izraelske cilje izstrelil nove vrste brezpilotnih letalnikov, ni pa navedel več podrobnosti.

Izraelska vojska je sporočila, da so bili iz Libanona izstreljeni štirje izstrelki, dva so prestregli, dva pa sta padla na tla.

Izraelska vojska je sporočila, da so bili v spopadih na jugu Libanona ubiti štirje njeni pripadniki. Še šest vojakov je bilo evakuiranih po tem, ko so bili huje poškodovani, je dodala vojska.

Izrael napadel cilje v Siriji

Izrael je v četrtek izvedel napade na sirsko prestolnico Damask in vojaški objekt na podeželju, je sporočilo sirsko obrambno ministrstvo. Izraelski napadi so bili usmerjeni na sosesko Kafr Sousa v središču Damaska in mesto Homsa, pri čemer je bil ubit en vojak, sedem ljudi pa je bilo ranjenih, je navedlo ministrstvo.

Ministrstvo je še sporočilo, da so napadi povzročili "materialno škodo", vendar ni navedlo podrobnosti. Sirski državni mediji so pred tem poročali o eksplozijah v Damasku.

Na donatorski konferenci obljubljenih 800 milijonov dolarjev

Na mednarodni konferenci za podporo Libanonu, ki je potekala v Parizu, je bilo obljubljenih približno 800 milijonov dolarjev (dobrih 740 milijonov evrov) za humanitarno pomoč in dodatnih 200 milijonov dolarjev (nekaj več kot 185 milijonov evrov) za podporo libanonski vojski, je sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.

Ob koncu konference in razglasitvi zbrane pomoči je Barrot udeležencem dejal, da humanitarni in varnostni odziv ne zadostujeta. Poudaril je nujnost diplomatske rešitve konflikta, rekoč, da je to "edina prava rešitev tako za Libanon kot za Izrael".

Cilj konference je bil zbrati pol milijarde evrov pomoči za Libanon. Francija je tej državi obljubila 100 milijonov, Nemčija 96 milijonov, Združeno kraljestvo pa najmanj 18,5 milijona evrov pomoči.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob napovedi pomoči poudaril, da se mora vojna čim prej končati. Ob tem se je tudi dvostransko sešel z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem, ki je na temo krepitve libanonske vojske ob robu konference izjavil, da bi morala orožje nositi zgolj država oziroma njena regularna vojska. K razorožitvi Hezbolaha sicer ni neposredno pozval.

Je pa Macron napovedal tudi, da bo Francija poleg finančnega prispevka prispevala še k opremljanju libanonske vojske, da bi ta znova vzpostavila nadzor nad jugom države, skladno z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 1701, s katero se je leta 2006 končala zadnja vojna med Izraelom in Hezbolahom. Da je ta resolucija temeljni kamen stabilnosti in varnosti v Libanonu, je dejal tudi Mikati.

Pomoč libanonski vojski so napovedali tudi v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je na konferenci, na kateri je sodelovalo okoli 70 vladnih delegacij in 15 mednarodnih organizacij, dejal, da ji bo Bruselj letos namenil 20, prihodnje leto pa 40 milijonov evrov.

Slovenija opozorila na vpliv vojne v Gazi in Libanonu na Sirijo

Namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič je v sredo na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji opozorila, da imata vojni v Gazi in Libanonu neposreden negativni vpliv na položaj v Siriji. Ob tem je znova pozvala k prekinitvi sovražnosti na celotnem območju.

Podobno je poudaril tudi posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen. "To regionalno širjenje v Sirijo je skrb vzbujajoče in bi se lahko še poslabšalo, kar bi imelo resne posledice za Sirijo ter mednarodni mir in varnost," je dejal.

Opozoril je, da je v zadnjem mesecu potekala najobsežnejša kampanja izraelskih zračnih napadov v zadnjih 13 letih, pri čemer je bilo prizadetih več deset lokacij po vsej Siriji, med njimi tudi središče prestolnice Damask. "Sirija zahteva našo skupno pozornost," je poudaril Pedersen.

Blokar Drobič je dodala, da več deset tisoč Sircev ponovno zapušča svoje domove ali zatočišča, več tisoč otrok, žensk in moških pa po drugi strani peš prehaja v Sirijo in nujno potrebujejo humanitarno pomoč.

"Ne smemo si delati iluzij, da se Sirci prostovoljno in premišljeno odločajo za vrnitev v Sirijo," je dejala Blokar Drobič in izrazila zaskrbljenost, da veliko ljudi v Siriji ob vrnitvi domov aretirajo.

Humanitarno pomoč v tej državi trenutno potrebuje skoraj 17 milijonov ljudi in Slovenija poudarja, da se mora pomoč nadaljevati, dokler bo treba.

"Mir je vsekakor vreden več kot katera koli politična ali vojaška zmaga. Mir bo trajen le, če bo vključujoč in pravičen. Zato velja ponoviti, da sta odgovornost in pravičnost za žrtve nujna pogoja za dosego tega cilja. Odgovorni za kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve in zlorabe človekovih pravic morajo odgovarjati," je še dejala namestnica slovenskega veleposlanika.