Kot so sporočili z izraelskega obrambnega ministrstva, mejni prehod za ljudi Erez (Beit Hanun) na severu gaze in prehod za blago Kerem Šalom na jugu Gaze znova delujeta.

Izrael je oba mejna prehoda zaprl 4. maja, ko je bilo iz Gaze na izraelsko ozemlje izstreljenih več kot 600 doma narejenih raket. Izraelska vojska pa je nato izvedla okoli 320 zračnih napadov po vsej Gazi. Na palestinski strani je bilo ubitih 27 ljudi, vključno z dojenčkom, majhnim otrokom in dvema nosečnicama, 154 ljudi pa je bilo ranjenih, poroča palestinska tiskovna agencija Maan news. V Izraelu so bili ubiti štirje ljudje.

Spopadi so se končali v ponedeljek s prekinitvijo ognja. Palestinci so sporočili, da so Izraelci v zameno za premirje pristali na omilitev blokade Gaze. Izrael uradno dogovora ni potrdil, je pa v petek odpravil prepoved ribolova za palestinske ribiške ladje iz Gaze, ki jim Izrael sicer močno omejuje vode, v katerih lahko ribarijo.

Izrael trdi, da je blokada Gaze, ki jo je uvedel leta 2007, nujno potrebna za osamitev Hamasa, ki vlada v obubožani enklavi z dvema milijonoma prebivalcev. Izrael je območje Gaze, ki jo je zasedel leta 1967, od leta 2005, ko je iz nje umaknil naseljence, pa popolnoma nadzira njen zračni prostor, meje in ozemeljske vode, večkrat obsežno napadal, pri čemer je bilo ubitih več tisoč ljudi.

V Gazi, v kateri se soočajo s humanitarno krizo, od lanskega marca potekajo redni petkovi protesti proti okupaciji in blokadi. Izraelske sile so ubile več kot 260 ljudi in jih ranile več kot 30.000, od tega okoli 7.000 s pravim strelivom.

Večina prebivalcev je beguncev ali njihovih potomcev, ki ob tem zahtevajo pravico do vrnitve na njihove domove, od koder so bili pregnani ob ustanovitvi Izraela leta 1948, da bi se omogočila judovska večina v novi državi. Pogosto so kraji, od koder so bili pregnani, le nekaj kilometrov ali deset kilometrov oddaljeni od Gaze, a jim Izrael tja kljub resolucijam ZN-a ne pusti.

Gaza ima samo tri mejne prehode, dva z Izraelom in enega z Egiptom v Rafi, ki pa je pogosto zaprt.

Netanjahu želi več časa

Medtem je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal, da bo predsednika države Reuvena Rivlina zaprosil za več časa za sestavo nove vlade. Kot razlog je navedel nedavne praznike in spopade na območju Gaze.

Netanjahujeva stranka Likud je na parlamentarnih volitvah 9. aprila osvojila 35 sedežev v parlamentu. Večina vodij strank, ki so se uvrstile v 120-članski parlament, je po posvetovanjih pri predsedniku predlagala, da novo vlado znova sestavi Netanjahu.

Rivlin je 17. aprila Netanjahuju uradno podelil mandat za sestavo vlade, za kar je imel na voljo 28 dni časa. Možno je 14-dnevno podaljšanje, ki ga predsednik na prošnjo samodejno odobri.

"Tako kot v preteklih primerih oblikovanja vlade nameravam predsednika prositi za podaljšanje," je dejal Netanjahu ob začetku današnje seje vlade. "Takšno podaljšanje ni samo sprejemljivo, temveč tudi potrebno zaradi težav z urnikom," je dodal, pri čemer je omenil nedavne praznike, pasho in dan neodvisnosti ter spopade s Palestinci iz Gaze.

Odkar je Netanjahu dobil mandat za sestavo vlade, se sestaja z vodji strank, ki naj bi vstopile v njegovo koalicijo. Po pričakovanjih bodo to ultraortodoksne judovske stranke, zavezništvo Združena desnica, desničarska sekularna stranka Izrael Bejtenu in desnosredinska stranka Kulanu.