"Poleg vojaškega odziva na izstrelitev raket in brezpilotnih letal vodim tudi diplomatsko ofenzivo proti Iranu," je na družbenem omrežju X zapisal Kac. Kot je pojasnil, je 32 državam poslal pisma, govoril z več desetimi zunanjimi ministri in politiki po vsem svetu ter pozval k uvedbi sankcij proti iranskemu raketnemu programu in k razglasitvi revolucionarne garde za teroristično organizacijo.

Pri tem sicer ni navedel, katere države je pozval k uvedbi sankcij. Poudaril je le, da bi ti ukrepi pomagali "upočasniti in oslabiti" Teheran. "Iran je treba ustaviti zdaj, preden bo prepozno," je še dodal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v ponedeljek opozoril, da Iran s svojimi dejanji ogroža svetovni mir. Prepričan je, da bi se mednarodna skupnost morala združiti in postaviti proti agresiji Irana.

Iran je v soboto zvečer na Izrael izstrelil več kot 300 letalnikov in raket, ki pa jih je Izrael s pomočjo zaveznikov večinoma sestrelil. Po navedbah Teherana je šlo za odgovor na uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, katere odgovornost so pripisali Izraelu.

Izraelski kabinet še razpravlja o odzivu

Izrael napoveduje odgovor, a odločitve o konkretnih povračilnih ukrepih še ni sprejel. Izraelski vojni kabinet se je v zadnjih 24 urah sestal že drugič, a kot poroča BBC, je razdeljen glede tega, kako se na napad Irana odzvati in kdaj. Po navedbah lokalnih medijev si želi vlada Iranu zadati "boleč udarec", ne pa tudi začeti vojne.

Ministri naj bi si tudi želeli ukrepati usklajeno z ZDA. Ameriški predstavniki so se že jasno izrekli, da ZDA ne bodo sodelovale v kakršni koli vojaški akciji proti Iranu.

Sorodna novica "Izdajalski kralj" – v Jordaniji protesti zaradi naveze kraljevine z Izraelom in ZDA

Pred morebitnim povračilnim napadom je Izrael danes ponovno posvaril iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je v pogovoru s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom Al Tanijem dejal, da bo najmanjše dejanje Izraela proti iranskim interesom naletelo na "obsežne in boleče posledice".

"Na najmanjše dejanje proti interesom Irana se bomo zagotovo odzvali z ostrim, obsežnim in bolečim odgovorom proti vsem storilcem," je dejal Raisi.

Iranski svet za nacionalno varnost je medtem v sporočilu za javnost zapisal, da bo iranski odgovor na morebitne izraelske ukrepe "vsaj desetkrat hujši" od sobotnega napada. Po navedbah organa je bil namreč odziv Irana na uničenje konzulata v Damasku mil.

Izraelska vojska: Iran ne bo nekaznovan

Izraelska vojska pa je danes zatrdila, da Iran po napadu "ne bo ostal nekaznovan". To je dejal tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari v vojaškem oporišču Julis med prikazom ostankov prestrežene rakete, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Naj ne stopnjuje napetosti z Iranom, bo izraelskega premierja pozval tudi britanski premier Rishi Sunak, ki naj bi z Benjaminom Netanjahujem govoril danes. Sunak je lordsko zbornico obvestil, da namerava v pogovoru "izraziti solidarnost z Izraelom ob tem napadu" in razpravljati, kako lahko preprečijo nadaljnje stopnjevanje.

Iranski zunanji minister: Teheran pripravljen na zadržanost

O sobotnem iranskem napadu na Izrael sta se po telefonu pogovarjala tudi iranski in kitajski zunanji minister, Husein Amirabdolahian in Vang Ji. Iran je pri tem izrazil voljo izkazati zadržanost.

Amirabdolahian je kitajskemu kolegu predstavil podrobnosti glede napada na njihov konzulat in zatrdil, da se Varnostni svet ZN-a nanj ni ustrezno odzval, Iran pa da ima pravico do samoobrambe v odgovor na kršitev svoje suverenosti. Obenem pa je Amirabdolahian zagotovil pripravljenost Irana, da izkaže zadržanost, in nima namena stopnjevati napetosti, češ da je trenuten položaj zelo občutljiv.

Vang je obsodil napad na iranski konzulat, ki ga je označil za resno kršitev mednarodnega prava in kot nesprejemljivega. "Zdi se, da je Iran sposoben dobro upravljati položaj in prihraniti regiji dodaten nemir, obenem pa ohraniti svojo suverenost in dostojanstvo," je o odzivu Irana dejal Vang.

Kitajska je tesna partnerica Irana. ZDA so jo večkrat pozvale, naj izkoristi svoj vpliv na Teheran za zmanjšanje napetosti na območju, ki jih trenutno poganja vojna v Gazi.

Putin izrazil upanje na zadržanost

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v današnjem telefonskem pogovoru z Raisijem izrazil upanje, da bodo vpletene strani pokazale razumno zadržanost in preprečile nov krog spopadov, ki bi lahko imeli katastrofalne posledice za celotno območje.

Iz Kremlja so še sporočili, da je Putin predsednika Irana, sicer ruskega političnega in vojaškega zaveznika, poklical na prošnjo iranske strani. Podrobno sta govorila o stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu po izraelskem obstreljevanju iranskega konzulata v Damasku in povračilnih ukrepih Irana.

Borrell napovedal razširitev sankcij EU-ja proti Iranu

Evropska unija bo po iranskem napadu na Izrael razširila sankcije proti Teheranu, je po neuradnem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU-ja povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

Razširiti nameravajo sankcije, ki jih je EU proti Teheranu uvedel zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, ki jih ta uporablja v napadih na Ukrajino.

Sankcije bi lahko po novem vključevale tudi rakete, saj trenutno veljajo zgolj za letalnike. Poleg tega bi lahko veljale za dobave iranskega orožja zaveznikom Teherana na območju, na primer v Libanonu, Siriji, Jemnu in Iraku.

O tem bodo prihodnji ponedeljek zunanji ministri razpravljali na rednem zasedanju v Luxembourgu, že v sredo pa bodo o nadaljnjih korakih EU-ja po iranskem napadu govorili voditelji držav članic Unije.

Danes so sicer ministri po Borrellovih besedah ostro obsodili iranski napad na Izrael. "Članice so ob tem ponovno potrdile zavezanost EU-ja izraelski varnosti. Obenem ostajamo zavezani cilju, da preprečimo nadaljnjo zaostritev razmer, pri čemer vse akterje pozivamo k zadržanosti," je povedal.

Poudaril je, da je treba preprečiti, da bi bil vsak nadaljnji odziv ene ali druge strani še hujši, saj bi to na koncu privedlo do vojne na območju.

Ob tem pa se ne sme pozabiti na dogajanje v Gazi. "V regiji namreč ne bo stabilnosti in trajnega miru, če se bo vojna v Gazi nadaljevala," je poudaril.

Podobno je na zasedanju dejal državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin. "Slovenija vseskozi in na vseh ravneh opozarja, da lahko k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu prispevamo samo s čimprejšnjim trajnim premirjem v Gazi oziroma z rešitvijo dveh držav ter mirnim sobivanjem Izraelcev in Palestincev. Brez tega ne bomo dosegli trajne stabilnosti v regiji," so njegove besede navedli na ministrstvu.