Izraelski pravosodni minister Jariv Levin je po glasovanju dejal, da gre za "prvi korak v zgodovinskem procesu izboljšanja pravosodnega sistema v državi". Izraelski skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir pa je poudaril, da bo Izrael zdaj nekoliko bolj demokratičen, še pred glasovanjem pa je obsodil poskuse pogajanj o kompromisu glede pravosodne reforme. "Vsak kompromis glede ustreznosti reforme bi pomenil sramoto za celotno desnico," je zapisal na Twitterju. Obžaloval je tudi, da se del koalicije še naprej pogaja in išče kompromise, saj to po njegovem mnenju spodkopava reforme.
Nato se je oglasil tudi premier Benjamin Netanjahu in dejal, da je bilo glasovanje o pravosodni reformi "nujen demokratični korak". Kot je dejal v televizijskem nagovoru, je cilj te odločitve ponovno vzpostaviti ravnovesje med različnimi vejami oblasti. "Sprejeli smo amandma o razumnosti, da lahko izvoljena vlada vodi politiko v skladu z odločitvijo večine državljanov države," je dodal.
Sindikati javnega sektorja so po drugi strani sporočili, da zaradi sprejetja reforme razmišljajo o razglasitvi splošne stavke v državi, nevladna skupina Gibanje za kakovostno vlado pa bo na vrhovno sodišče vložila pritožbo proti novemu zakonu. Dejali so namreč, da reforma de facto pomeni ukinitev sodne veje oblasti, zato jo mora sodišče zavrniti.
Tudi opozicija je napovedala, da bo v torek na vrhovno sodišče vložila pritožbo.
Vladni predlog razburja
V skladu s sprejeto določbo vrhovno sodišče v Izraelu odločitve vlade ali posameznega ministra ne bo več moglo označiti kot "neprimerne", kar je med kritiki vlade sprožilo bojazni o korupciji in samovoljnem imenovanju ter odpuščanju posameznikov na ključnih položajih.
Sprejeta rešitev je del obsežnejše sporne pravosodne reforme skrajno desne vlade premierja Netanjahuja. Izraelska vlada si poleg omejitev pristojnosti vrhovnega sodišča želi zagotoviti tudi nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov in razveljavljanje sodb z navadno večino v knesetu in odpraviti pooblastilo vrhovnega sodišča, da posameznikom s kazensko evidenco prepove opravljanje visokih funkcij.
Reformo je predlagala skrajno desna vlada premierja Netanjahuja, ki je bil v nedeljo zaradi vstavitve srčnega spodbujevalnika še v bolnišnici, dan pozneje pa se je že udeležil glasovanja.
Zasedanje v knesetu se je začelo že v nedeljo, poslanci pa so razpravljali večji del noči, medtem ko je izraelski predsednik Jicak Hercog poskušal doseči kompromis z vlado glede sporne reforme. S tem namenom je v nedeljo v bolnišnici obiskal tudi Netanjahuja. Hercog je dejal, da je država v "izrednih razmerah", in politično elito pozval, naj najde kompromis.
Policija proti protestnikom z vodnim topom
Predlagane zakonodajne spremembe so na ulice večjih izraelskih mest, predvsem Tel Aviva in Jeruzalema, v zadnjih dneh znova spravile številne protestnike, ki že od januarja množično nasprotujejo načrtom skrajno desne izraelske vlade in opozarjajo na spodkopavanje izraelske demokracije.
Več sto protestnikov se je tudi danes zbralo v Jeruzalemu in zaprlo vhod v parlament, nato pa jih je policija razgnala z vodnim topom, več ljudi so aretirali. Najmanj pet ljudi je bilo poškodovanih, 19 pa so jih aretirali. Na tisoče ljudi se je zbralo tudi v Tel Avivu, ki je bil v zadnjih mesecih središče protivladnih protestov. Iz protesta danes ni delalo niti okoli 150 velikih izraelskih podjetij, med njimi tudi nekatere banke.
Protesti so po državi potekali tudi zvečer, ko je severno od Tel Aviva avtomobil zapeljal v množico protestnikov, pri čemer so bili ranjeni trije ljudje, je sporočila izraelska policija. Policisti so voznika aretirali, motiv za njegovo dejanje pa za zdaj ni znan. Z videoposnetka incidenta je razvidno, kako je avtomobil z vso silo zapeljal v množico, ki je blokirala cesto v znak protesta proti sporni pravosodni reformi.
Gre za eno največjih protestnih gibanj v zgodovini Izraela – v soboto se je po vsej državi zbralo več sto tisoč ljudi, kar se je redno dogajalo že od začetka leta. Država se je letos znašla v politični krizi, iz katere kljub pozivom k pogajanjem in kompromisom za zdaj ni videti izhoda.
Kritike iz Washingtona in Berlina
ZDA so zaradi sprejetja ključnega dela reforme kritizirale izraelsko vlado in opozorile, da morajo velike spremembe imeti čim širše soglasje, česar pa ključni del reforme ni imel, saj se je opozicija glasovanja vzdržala.
"Predsednik Joe Biden je javno in zasebno izrazil svoje stališče, da morajo velike spremembe v demokraciji imeti čim širše mogoče soglasje. Žalostno je, da je glasovanje potekalo z najmanjšo mogoče večino," je sporočila Bela hiša. Kot so dodali v Washingtonu, bodo še naprej podpirali prizadevanja za dosego soglasja.
V odzivu na glasovanje pa je vir z nemškega zunanjega ministrstva sporočil, da Berlin z veliko zaskrbljenostjo spremlja poglabljanje napetosti v izraelski družbi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje