Za Džozefa Auna je po poročanju tujih tiskovnih agencij glasovalo 99 poslancev 128-članskega parlamenta. Za izvolitev bi sicer zadostovala navadna večina 65 glasov, potem ko si Aunu v prvem krogu potrebnih dveh tretjin glasov ni uspelo zagotoviti. Zbral jih je 71.

Aun je nemudoma po izvolitvi prisegel na položaj in v prvem nagovoru poslance dejal, da država vstopa v novo obdobje. "Danes se začenja novo obdobje Libanona," je dejal.

Dodal je, da bo v državi, ki jo je dolgo vodila začasna vlada, sklical takojšnja parlamentarna posvetovanja o imenovanju novega premierja. Želi si, da bo to "partner, in ne nasprotnik", nekdo, ki bo užival zaupanje mednarodne skupnosti in izvedel nujno potrebne reforme za oživitev gospodarstva.

Po uničujoči vojni med Izraelom in oboroženim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki uživa podporo Irana, je obljubil, da bo država vzpostavila monopol nad orožjem. "Vlagali bomo v vojsko, da bomo lahko nadzorovali in zavarovali meje na jugu (...), borili se bomo proti terorizmu, uresničevali mednarodne resolucije in preprečevali izraelske napade," je še dejal.

Po letih napetih odnosov z več državami, zlasti zalivskimi, zaradi pomembne vloge Hezbolaha v državi je napovedal še, da si bo prizadeval za dobre odnose z arabskimi državami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem je bil Libanon brez predsednika od oktobra 2022, ko se je mandat iztekel Mišelu Aunu. Poslanci v razdrobljenem parlamentu so konsenz o novem voditelju nazadnje neuspešno poskušali doseči junija 2023.

V skladu z libanonsko politično ureditvijo predsedniški položaj zaseda maronitski kristjan, premier je sunit, predsednik parlamenta pa šiit. Kvote veljajo tudi v parlamentu, ki je posledično izredno razdrobljen.

Imenovanju Džozefa Auna so sicer nekateri nasprotovali, ker ustava določa, da predsednik v dveh letih pred izvolitvijo ne sme opravljati javne funkcije.

Z izvolitvijo je zdaj postal že četrti zaporedni nekdanji poveljnik vojske na čelu države, saj tudi mesto načelnika generalštaba praviloma pripada libanonskim kristjanom. Aunu so sicer naklonjene ZDA, kar nakazuje, da ima Hezbolah po uničujoč vojni z Izraelom vse manjši vpliv.

Spremembe v razmerju moči

Imenovanje tako odraža spremembe v razmerju moči v Libanonu in Bližnjem vzhodu, kaže pa tudi na oživitev vpliva Savdske Arabije, ki sta jo v Libanonu pred tem zasenčila Iran in Hezbolah. Auna je podprl tudi dolgoletni kandidat Hezbolaha, Sulejman Frangi, ki je v sredo odstopil od kandidature.

Po besedah vira blizu savdskega kraljevega dvora so francoski, savdski in ameriški odposlanci predsedniku parlamenta Nabihuberiju dejali, da je mednarodna finančna pomoč – tudi iz Savdske Arabije – odvisna od Aunove izvolitve.

"Mednarodna skupnost zelo jasno sporoča, da je pripravljena podpreti Libanon, vendar ta potrebuje predsednika in vlado," je pred glasovanjem dejal Mišel Muavad, krščanski poslanec, ki nasprotuje Hezbolahu in je glasoval za Auna. "Savdska Arabija nas je podprla," je dodal.

Novi predsednik bo funkcijo, ki ima sicer v parlamentarnem sistemu v glavnem simbolno vlogo, prevzel v zahtevnem času. Država se je še pred letom 2020 spopadala z resno gospodarsko krizo, ki je osiromašila tamkajšnje prebivalstvo. Razmere so znatno poslabšale pandemija covida-19, uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču, pred kratkim pa še invazija, med katero so izraelske sile okupirale jug države in obstreljevale celotno državo, vključno s prestolnico Bejrut.

Libanonski politični sistem sicer veleva, da mora novi predsednik sklicati posvetovanja s poslanci, ki bodo imenovali sunitskega predsednika vlade, ta pa bo pozneje oblikoval kabinet, kar je pogosto dolgotrajen proces.

Aun ima ključno vlogo pri utrjevanju premirja med Hezbolahom in Izraelom, pri katerem sta posredovala Washington in Pariz. V skladu s pogoji mora libanonska vojska napotiti svoje enote na jug Libanona, ko izraelske enote in Hezbolah umaknejo svoje sile.

60-letni Aun je od leta 2017 poveljnik libanonske vojske, ki jo podpirajo ZDA. Pod njegovim vodstvom je vojska še naprej prejemala ameriško pomoč, kar je dolgoletna politika ZDA, ki skušajo omejiti vpliv Hezbolaha.