Izraelska vojska je sporočila, da je zadela 1600 tarč proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, da bi uničila njegovo infrastrukturo, ki jo je vzpostavil v Libanonu od zadnje vojne z Izraelom leta 2006. V izraelskih napadih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 492 ljudi, medtem ko jih je bilo 1645 ranjenih. Med mrtvimi je 35 otrok in 58 žensk.

Hezbolah je na sever Izraela izstrelil več kot 200 raket, ki so ranile dva človeka, o večji škodi pa ne poročajo. Danes zjutraj sta iz Libanona proti Izraelu poleteli še dve raketi, ki pa sta padli v morje.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je dejal, da je ponedeljek zaznamoval "pomemben vrhunec" v skoraj leto trajajočem konfliktu.

"Ta dan smo onemogočili na desettisoče raket in natančnega streliva. Izraelska vojska dejansko uničuje, kar je Hezbolah zgradil v 20 letih od druge libanonske vojne," je dejal.

Izraelski premier je v kratki izjavi poslal sporočilo Libanoncem, ki jim je zatrdil, da je Izrael v vojni s Hezbolahom, ki po njegovih besedah izkorišča prebivalstvo. "Izrael ni v vojni z vami, ampak s Hezbolahom. Predolgo vas je Hezbolah uporabljal za živi ščit," je dejal.

Zatočišča za ljudi, ki bežijo pred "izraelskimi grozodejstvi"

Zaradi izraelskih napadov se je na desettisoče ljudi z juga Libanona odpravilo proti Bejrutu in varnejšim območjem na severu, kar je povzročilo zastoje na cestah. Številne družine so vse svoje imetje naložile v avtomobile, kombije ali tovornjake in med bombardiranjem okoli njih zapustile domače kraje.

Po poročanju Al Džazire, ki se sklicuje na podatke Združenih narodov, v desetkilometrskem pasu ob meji z Izraelom živi približno 150.000 ljudi, ki so nenehno ogroženi zaradi napadov.

Libanonski minister Naser Jasin, ki usklajuje odziv na krizne razmere, je za Reuters povedal, da je bilo aktiviranih 89 začasnih zatočišč v šolah in drugih objektih, ki lahko sprejmejo več kot 26.000 ljudi, ki so zbežali pred "izraelskimi grozodejstvi".

Kot poroča BBC, je bil to najsmrtonosnejši dan v zadnjih skoraj 20 letih, eden od libanonskih uradnikov pa je dejal, da gre največje število smrtnih žrtev v enem dnevu od državljanske vojne, ki je trajala od leta 1975 do leta 1990.

Odpoved letov v regijo

Več letalskih družb je spričo zaostrovanja spopadov med Izraelom in Hezbolahom začasno ustavilo lete v Bejrut.

Katarski nacionalni prevoznik Qatar Airways je sporočil, da je "zaradi trenutne situacije v Libanonu" začasno prekinil lete na bejrutsko mednarodno letališče Rafik Hariri. Pri družbi so poudarili, da ostaja varnost njihovih potnikov največja prioriteta.

Katarska družba je že prejšnji teden naznanila prepoved pozivnikov in radijskih sprejemnikov walkie-talkie na svojih letih v Bejrut, potem ko je v eksplozijah komunikacijskih naprav v Libanonu, za katerimi naj bi stal Izrael, v dveh dneh umrlo najmanj 39 ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih.

Na letališču v Bejrutu so bile davi med prihodi letal objavljene številne odpovedi, med drugim letov Turkish Airlines iz Istanbula, Air France iz Pariza in Royal Jordan iz Amana, poroča BBC.

Nemški prevoznik Lufthansa, Air France in ameriška družba Delta Airlines so zaradi povečanja sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom že v preteklih dneh začasno ustavili lete v Bejrut, prizadete pa so tudi nekatere storitve prevoznikov v Izrael in Iran.

Wizz Air, British Airways in Azerbaijan Airlines so tako odpovedali za danes predvidene lete v in iz Tel Aviva, so poročali izraelski mediji.

Francija sklicala izredno sejo VS-ja

Stalna članica Varnostnega sveta ZN-a Francija je v ponedeljek zahtevala izredno zasedanje VS-ja zaradi zaostrovanja razmer med Izraelom in Libanonom.

"Zahteval sem, da se ta teden v povezavi z Libanonom izredno sestane Varnostni svet," je v ponedeljek v Generalni skupščini ZN-a povedal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot in pozval vse strani, naj se izognejo regionalnemu požaru, ki bi bil uničujoč za vse.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer in velikega števila civilnih žrtev, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Ameriški predsednik Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris sta se v ponedeljek v Washingtonu vsak posebej srečala z voditeljem Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom in z njim razpravljala o konfliktu na Bližnjem vzhodu in v Sudanu, so sporočili iz Bele hiše.

Biden je pred srečanjem dejal, da so ga seznanili z razvojem dogodkov glede Libanona in da si prizadeva za umiritev razmer.

Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v ponedeljek v New Yorku dejal, da so predstavili konkretne pobude za olajšanje krize v Libanonu.

O podrobnostih ni govoril, vendar pa je dejal, da bodo o tem v času splošne razprave svetovnih voditeljev ta teden v ZN-u v New Yorku govorili državni sekretar Antony Blinken in drugi visoki ameriški uradniki.

Ponovil pa je, da ZDA nasprotujejo kopenski ofenzivi Izraela na Libanon. "Ne verjamemo, da bo kopenska invazija v Libanonu prispevala k zmanjšanju napetosti v regiji, k preprečevanju spirale stopnjevanja nasilja, osredotočeni smo na to, da izkoristimo ta teden za raziskovanje teh idej in ugotovimo, ali lahko najdemo izhod," je dejal.

Kitajska na strani pravičnosti in arabskih bratov

Kitajski zunanji minister Vang Ji je medtem v pogovorih z libanonskim kolegom v New Yorku izrazil podporo Bejrutu in obsodil dejanja Izraela, ki jih je označil za nekritične napade na civiliste.

"Pozorno spremljamo razvoj dogodkov v regiji, zlasti nedavne eksplozije komunikacijske opreme v Libanonu, in odločno nasprotujemo vsesplošnim napadom na civiliste," je kitajsko zunanje ministrstvo citiralo Vangove besede.

"Ne glede na to, kako se bodo razmere spremenile, bomo vedno na strani pravičnosti, na strani svojih arabskih bratov, vključno z Libanonom," je dejal.

Zunanji ministri skupine G7 so v ponedeljek posvarili, da bi lahko zaradi razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu regijo zajel širši konflikt z nepredstavljivimi posledicami, od katerega nobena država ne bi imela koristi.

Pezeškjan: Izrael želi regijo povleči v konflikt

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je ob prihodu v New York na zasedanje Generalne skupščine ZN-a dejal, da želi Izrael povleči Bližnji vzhod v popolno vojno, ko hoče izzvati Iran, da se vplete v konflikt med Izraelom in Hezbolahom.

"Izrael je tisti, ki želi ustvariti ta vsesplošni konflikt," je dejal novinarjem in dodal, da bodo posledice takšne nestabilnosti nepopravljive.