"Potrebna je mednarodna, odprta in transparentna preiskava, da stvari ne bi ostale skrite in da ne bi bilo dvomov," je dejal Macron. Mednarodna preiskava je po njegovih besedah "vprašanje zaupanja". "Zato sem libanonske oblasti pozval, naj odgovorijo na to močno in legitimno zahtevo."

Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh pripravili mednarodno konferenco v podporo Bejrutu in libanonskemu ljudstvu, da bi mobilizirali "mednarodno financiranje od Evropejcev, Američanov, vseh držav v regiji in širše, da bi zagotovili zdravila in hrano".

Macron se je zavzel, da bi pomoč koordinirali Združeni narodi in Svetovna banka. Tako bi zagotovili, da bi pomoč prišla neposredno do ljudi in organizacij, ki delujejo na terenu, je dejal.

Macron pozval k reformam

Od libanonskih voditeljev pa je zahteval temeljito spremembo, da bi izšli iz politične in gospodarske slepe ulice. "Zdaj je čas odgovornosti za Libanon in njegove voditelje," je poudaril. Po njegovih besedah mora država izvesti ključne reforme na področjih elektrike in bančništva v mednarodnem okviru.

Brez reform in ukrepanja proti korupciji bi lahko Libanonu v nekaj mesecih začelo zmanjkovati goriva in hrane, je posvaril. "To bo napaka tistih, ki nočejo ukrepati danes," je poudaril.

Pogovore z libanonskim predsednikom Michelom Aounom, premierjem Hassanom Diabom in drugimi libanonskimi voditelji je označil za iskrene in neposredne. Napovedal je, da bo Libanon znova obiskal 1. septembra, da bi skupaj pregledali napredek.

Sicer pa je tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) Libanon danes pozval, naj izstopi iz slepe ulice, v kateri se je znašel pri reformah, ki jih zahteva mednarodna skupnost. "IMF preučuje vse možne poti za podporo libanonskemu ljudstvu. Vendar pa je nujno treba izstopiti iz slepe ulice, v kateri so se znašli pogovori o ključnih reformah. Treba je tudi oblikovati program za obnovo gospodarstva," je sporočila generalna direktorica IMF-ja Kristalina Georgieva.

Macron je prvi tuji voditelj, ki je obiskal Libanon po eksploziji.

16 uslužbencev pristanišča v priporu

V povezavi z eksplozijo so oblasti zaslišale 18 uslužbencev pristanišča in jih pridržale 16. Kot je sporočil vojaški tožilec Fadi Akiki, so med pridržanimi uslužbenci pristanišča in carine, kot tudi vdrževalni delavci in njihovi menedžerji. Neimenovani uradni viri so za AFP pred tem potrdili, da so zamrznili premoženje sedmim predstavnikom pristanišča in carine, tudi Badriju Daherju, generalnemu direktorju libanonske carine.

Predsednik Aoun je dejal, da je eksplozijo povzročila nevarna hramba 2750 ton amonijevega nitrata v skladišču. Amonijev nitrat se uporablja kot gnojilo in razstrelivo, v skladišču pa je bil kar šest let, potem ko so ga premestili z zasežene ladje leta 2013.

Minister za informiranje Manal Abdel Samad je dejal, da bodo v hišnem priporu vsi uslužbenci, ki so se po juniju 2014 "ukvarjali s shrambo amonijevega nitrata, njegovim varovanjem in papirologijo".

Tako vodja pristanišča kot vodja carine sta tamkajšnjim medijem dejala, da sta večkrat pisala pravosodnim organom in pozivala, da se kemikalija ali izvozi ali proda, da se zagotovi varnost v pristanišču.

Vodja carine Badri Daher je dejal, da je njegova agencija pozvala, da se kemikalija odstrani, a "se to ni zgodilo".

Direktor pristanišča Hasan Korajtem pa je dejal, da so se zavedali, da je material nevaren, ko je sodišče odredilo, da se shrani v skladišču, a niso vedeli, da je tako nevaren.

Libanonski vrhovni obrambni svet je obljubil, da odgovorne čaka "najvišja mogoča kazen". Gospodarski minister Raul Nehme je za nesrečo okrivil "nesposobnost in res slabo vodenje", po njegovem mnenju pa so "verjetno" krive tudi prejšnje vlade. "Po takšni eksploziji ne bomo tiho glede tega, kdo je odgovoren za kaj," je dejal.

14-dnevne izredne razmere

V Bejrutu so razglasili 14-dnevne izredne razmere, kar dejansko pomeni, da ima v mestu vojska polna pooblastila.

Vlada je ustanovila poseben "preiskovalni odbor", ki mora v štirih dneh ugotoviti odgovornost za smrtonosno eksplozijo, je dejal zunanji minister Charbel Wehbe in dodal, da bo sledila sodna odločitev. "Odgovorne za ta grozljivi zločin bo kaznoval odbor sodnikov," je dodal.

Libanonske oblasti so amonijev nitrat zasegle s tovorne ladje v lasti ruskega državljana. Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik je ladjo nazadnje zapustil. Oblasti so pozneje nevaren tovor pretovorile v skladišče in ga pustile tam.

Nekdanji lastnik ladje Igor Grečuškin je za ruski časopis Izvestija dejal, da se ne čuti odgovornega za to, kar se je zgodilo. Libanonske oblasti so tedaj svojo odločitev o zasegu utemeljile s pomanjkljivo dokumentacijo, poleg tega naj bi imele pomisleke glede transportnih pogojev za nevarno snov. Kdo je bil takrat odgovoren za ladjo, ne ve.

Desetina moči bombe v Hirošimi

Strokovnjaki z britanske Univerze v Sheffieldu so ocenili, da je imela eksplozija v Bejrutu približno desetino eksplozivne moči jedrske bombe, ki so jo ZDA med drugo svetovno vojno odvrgle na japonsko mesto Hirošima. Bejrutska eksplozija je "nedvomno ena največjih nejedrskih eksplozij v zgodovini", so sporočili britanski strokovnjaki.

Varnostne sile so zaprle široko območje okoli kraja eksplozije. Pripadniki libanonskega Rdečega križa, vojaki in prostovoljci med ruševinami v bližini pristanišča nadaljujejo z iskanjem vseh, ki so še vedno na seznamu pogrešanih. Bilo naj bi jih okrog 100. Iskanje s čolni izvajajo tudi v morju.

Svojci še vedno upajo, da bodo reševalci v ruševinah našli znake življenja. "Tukaj čakam in ne grem nikamor. Moj brat dela v pristanišču in ni se nam oglasil od eksplozije," je dejala ženska v bližini območja okrog pristanišča.

Pripadniki civilne zaščite obenem danes pregledujejo strukture stavb, saj obstaja bojazen, da bi se lahko nekatere zaradi posledic eksplozije porušile.

Minister za javno zdravje Hamad Hasan je dejal, da primanjkuje bolnišničnih postelj in potrebne opreme za zdravljenje poškodovanih in skrb za bolnike v kritičnem stanju. Dejal je, da so rešili "veliko število otrok", a da se boji, da bo število žrtev še naraščalo.

Bolnišnica Svetega Jurija blizu kraja eksplozije je močno poškodovana, več članov osebja je umrlo. Zaprte so tri bejrutske bolnišnice, še dve pa le delno obratujeta, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Do 300.000 ljudi je izgubilo dom oziroma je ta poškodovan, saj so številne stavbe uničene. "Bejrut potrebuje hrano, Bejrut potrebuje obleke, hiše, material za gradnjo hiš. Bejrut potrebuje prostor za begunce, za svoje ljudi," je dejal bejrutski guverner Marvan Abud, ki škodo zaradi eksplozije ocenjuje med 10 in 15 milijard dolarjev.

Pomoč za Libanon

Pomoč pošiljajo EU, Rusija, Tunizija, Iran in Katar. Rusija je poslala mobilno bolnišnico in 50 članov osebja. V naslednjem dnevu naj bi pristala še tri ruska letala z opremo za testiranje za novi koronavirus in zaščitno opremo ter drugimi potrebščinami.

Irak medtem pošilja šest tovornjakov z zdravstvenimi potrebščinami in zdravstvenimi delavci, terenske bolnišnice pošiljata tudi Egipt in Jordanija. Združeno kraljestvo in Avstralija sta ponudila 6,6 in 1,4 milijona dolarjev pomoči.

Številni Libanonci na družbenih omrežjih pozdravljajo solidarnost ljudi po svetu, a jih pozivajo, naj sredstev ne donirajo libanonski vladi, ki jo označujejo za popolnoma skorumpirano in nesposobno.