"Skupno smo obljubili 5,8 milijarde evrov v obliki nepovratnih sredstev in posojil," je dejala Šuica.

Pojasnila je, da nepovratna sredstva za pomoč Siriji in sirskim beguncem v regiji znašajo 4,2 milijarde, posojila pa 1,6 milijarde evrov. Po njenih besedah so glavne donatorice Unija in države članice EU-ja, ki so skupno obljubile 80 odstotkov nepovratnih sredstev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci napovedala, da bo EU letos in prihodnje leto Siriji, kjer so decembra lani prevzeli oblast uporniki pod vodstvom islamistov, namenil 2,5 milijarde evrov pomoči.

"Sirci potrebujejo večjo podporo, ne glede na to, ali so še vedno v tujini ali se odločijo za vrnitev domov. Zato EU danes povečuje svojo zavezo za pomoč Sircem v državi in regiji na skoraj 2,5 milijarde evrov za leti 2025 in 2026," je na konferenci napovedala von der Leyen.

Vsakoletno konferenco od leta 2017 gosti EU, vendar do zdaj zaradi nasilja v državljanski vojni, ki se je začela leta 2011, nanjo ni bila povabljena vlada predsednika Bašarja Al Asada.

Evropski uradniki upajo, da bodo prvo konferenco po strmoglavljenju Asadovega režima decembra lani izkoristili za nov začetek kljub zaskrbljenosti zaradi nasilja, ki je izbruhnilo ta mesec v spopadih s provladnimi silami in Asadovimi podporniki, v katerem se je zgodilo več množičnih pokolov pripadnikov alavitske skupnosti.

"Sirija se spoprijema z velikimi izzivi, kar tragično dokazuje nedavni val nasilja na obalnih območjih," je dejala vodja zunanje politike EU-ja Kaja Kallas. Dodala je še, da je to tudi "čas upanja", pri čemer je omenila sporazum, sklenjen 10. marca, o vključitvi Sirskih demokratičnih sil pod vodstvom Kurdov, ki nadzorujejo večji del severovzhoda Sirije, v državne institucije.

Letos manj pomoči

Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je pred konferenco dejala, da bodo donacije letos manjše kot v prejšnjih letih, predvsem zaradi zmanjšanja humanitarne in razvojne pomoči ZDA, ki so bile do zdaj največja posamezna donatorica pomoči Siriji.

"Evropska unija je zavezana podpori sirskemu ljudstvu in je pripravljena sodelovati pri obnovi Sirije, vendar ne moremo zapolniti vrzeli, ki so jo pustili drugi," je dejala Lahbib.

Slovenija bo namenila sredstva za razminiranje

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin je pred začetkom konference napovedal, da bo Slovenija Siriji namenila dodatno finančno pomoč v vrednosti 600.000 evrov na področju razminiranja. Slovenija namreč v Siriji že nekaj let deluje prek Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF).

Pred začetkom konference, ki se je v imenu Sirije udeležuje zunanji minister Asad Hasan Al Šibani, sta svoji zavezi glede pomoči med drugim razkrila Združeno kraljestvo in Nemčija, poročajo tuje tiskovne agencije.

Berlin bo po besedah zunanje ministrice Annalene Baerbock in ministrice za razvoj Svenje Schulze Siriji zagotovil 300 milijonov evrov. Denar bo namenjen zlasti za humanitarno pomoč, podporo civilni družbi in izobraževanje, pa tudi za podporo sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim v Jordaniji, Libanonu, Iraku in Turčiji.

London bo državi letos zagotovil do 160 milijonov funtov (nekaj več kot 190 milijonov evrov) v humanitarni pomoči, so sporočili z zunanjega ministrstva na Otoku. Dodali so, da bodo sredstva namenjena zagotavljanju vode, hrane, zdravstvenega varstva in izobraževanja.

Na lanski konferenci je bilo obljubljenih 7,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil, pri čemer je EU za leti 2024 in 2025 obljubil 2,12 milijarde evrov.

Po podatkih EU-ja humanitarno pomoč potrebuje približno 16,5 milijona ljudi v Siriji, od tega 12,9 milijona ljudi potrebuje pomoč v hrani. Uničenje, ki ga je povzročila vojna, se je še povečalo zaradi gospodarske krize, ki je povzročila padec sirske lire in skoraj vse prebivalstvo potisnila pod prag revščine.