Parlamentarne volitve v Iraku so potekale nekaj mesecev prej, kot je bilo načrtovano. Prestavili so jih zaradi zahtev na množičnih protestih proti korupciji in vladajoči eliti leta 2019, ki so odnesli vlado Adila Abdula Mahdija.

Vendar rekordno nizka, 41-odstotna volilna udeležba nakazuje, da so tudi prebivalci obupali nad obeti po večjih spremembah v politični strukturi. Na volitvah je sodelovalo tudi nekaj protestnih aktivistov, ki so osvojili nekaj sedežev v parlamentu, poroča Al Džazira.

Parlamentarne volitve so bile pete po vojaški invaziji ZDA, s katero so leta 2003 strmoglavili sunitskega voditelja Sadama Huseina. Od takrat so na oblasti v državi s pretežno šiitsko muslimansko populacijo različne šiitske frakcije, ki se med sabo razlikujejo predvsem po odnosu do Irana.

Al Sadr obljublja nacionalistično vlado brez tujih vmešavanj

Zmagovalec tokratnih volitev je, kot kažejo delni izidi iz Bagdada in več drugih pokrajin, populistični šiitski klerik Moktada Al Sadr. Njegova stranka je zmagala že na volitvah leta 2018, ko je osvojila 54 sedežev, a Al Sadru ni uspelo sestaviti vlade. Tokrat bodo sadristi v parlamentu zasedli okoli 70 od skupno 329 sedežev in so največji zmagovalci volitev.

Nekdanji vodja upora proti ameriški invaziji je uradno velik nasprotnik tako ZDA kot Irana. Njegovi tesni sodelavci so za Reuters povedali, da sicer pogosto odpotuje v Iran. Ob tem poziva k popolnemu umiku ameriške vojske, ki ima v Iraku z uradnim ciljem boja proti skrajni Islamski državi še okoli 2500 pripadnikov.

Al Sadr je na državni televiziji razglasil zmago in obljubil nacionalistično vlado brez tujih vmešavanj. "Sprejeli bomo vsa tuja veleposlaništva, ki se ne bodo vmešavala v iraške notranje zadeve," je še povedal Al Sadr in sporočil, da bodo praznovanja na ulicah potekala "brez orožja".

Vendar Al Sadra čakajo dolgotrajna koalicijska pogajanja, ki bi lahko trajala več tednov ali mesecev.

Proiranske stranke izide označujejo za prevaro

Številne proiranske stranke so izide volitev medtem zavrnile kot "manipulacijo" in "prevaro", poroča Al Džazira. Zavezništvo Fateh je osvojilo 12 sedežev, potem ko jih je v zadnjem sklicu imelo 48.

Stranka je povezana z vplivno oboroženo proiransko milico Hašd al Šabi, ki je bila ustanovljena leta 2014 in je imela pomembno vlogo v triletnem boju proti Islamski državi, ki je na delih Iraka razglasila kalifat. Konservativni milici, ki je v zadnjih letih postala del državnega aparata, pripisujejo krivdo tudi za več kot 600 smrtnih žrtev pri nasilnem zatiranju protestov pred dvema letoma.

Kurdske stranke so osvojile 61 sedežev. V delno avtonomni pokrajini Kurdistan vladajoča Demokratska stranka Kurdistana je osvojila 32 sedežev, 15 pa rivalska Patriotska unija Kurdistana.

Drugo mesto na volitvah je z 38 sedeži osvojilo sunitsko zavezništvo Takadum predsednika parlamenta Mohameda Al Halbusija, takoj za njim pa je na tretjem mestu s 37 sedeži zavezništvo Pravna država nekdanjega premierja Nurija Al Malikija.

83 sedežev zagotovljenih za ženske

Nedeljske volitve so potekale po novem zakonu, ki ga je premier Mustafa Al Kadhimi predstavil kot reformo, s katero bi omogočili enakovredno kandidaturo neodvisnim kandidatom proti uveljavljenim političnim strankam. Med ukrepi so manjši volilni okraji, zakonodaja pa zagotavlja tudi 83 sedežev ženskam.

Vendar kljub temu sprememb v vladajoči politični strukturi ali reform tudi po letošnjih volitvah ni pričakovati, poročata Reuters in Al Džazira.

Tretjina prebivalstva živi v revščini

Tretjina izmed 40 milijonov Iračanov po podatkih Združenih narodov živi v revščini, čeprav je država bogata z nafto. Infrastruktura in zdravstvo sta v slabem stanju, oskrba z elektriko in pitno vodo je pomanjkljiva, dostop do izobrazbe ni ustrezen. Pandemija covida-19 je ob tem le še oslabila načeto gospodarstvo.