Protestniki so bili kljub vsemu disciplinirani in so upoštevali navodila o medsebojni razdalji najmanj dveh metrov.

Proteste je organiziralo t. i. gibanje črne zastave, ki meni, da Netanjahujeva vladavina spodkopava demokracijo v državi. Protestirali so tudi proti vladi narodne enotnosti med Netanjahujem in njegovim tekmecem Benijem Gancem, ki sta jo sklenila, da bi država prebrodila hudo zdravstveno krizo med pandemijo koronavirusa.

Med voditelji protestnikov je Karmi Gilon, nekdanji vodja notranje obveščevalne službe Šin bet. Pozval je h koncu Netanjahujeve "agresivne umazane kampanje proti sodnikom". Če bo kakšen sodnik umorjen, bo to krivda Netanjahuja, je prepričan Gilon.

Netanjahu je namreč po obtožbah zaradi korupcije še okrepil svoje napade na pravosodje v državi. Obtožbe, zaradi katerih bi moral pred sodišče, je označil za poskus državnega udara.

Vlada narodne enotnosti

Netanjahujeve težave zaradi obtožb korupcije so bile tudi glavna ovira za Ganca pred vstopom njegove Modre in bele stranke v koalicijo z Netanjahujevim Likudom. Izraelci so morali zaradi patpoložaja med obema blokoma kar trikrat na volitve. A zaradi krize s koronavirusom sta pretekli ponedeljek le strnila vrste. Je bilo pa glavno jabolko spora v pogajanjih ravno imenovanje sodnikov.

Triletni koalicijski dogovor sicer predvideva, da bo Netanjahu ostal premier prvih 18 mesecev, in to čeprav naj bi mu maja sodili zaradi korupcije, nato pa za naslednjih 18 mesecev Ganz, torej od oktobra leta 2021.