Smrt Širin Abu Akleh, znane in priljubljene novinarke, ki je za Al Džaziro več desetletij poročala o dogajanju pod izraelsko okupacijo, na robu begunskega taborišča v Dženinu na severu okupiranega Zahodnega brega je pretresla Palestino in širšo regijo. Medij, za katerega je delala, in novinarji in novinarke, ki so bili na kraju dogodka in priče njeni smrti, so si enotni: Širin Abu Akleh je ubil izraelski vojak in to namerno. Ubita novinarka je v času smrti nosila prepoznavna modra jopič in čelado z jasno vidnim napisom press, ustreljena pa je bila v vrat, ravno v točko med jopičem in čelado, kar nakazuje, da jo je ubil ostrostrelec.

Izraelske oblasti so takoj po njenem uboju oziroma umoru skušale krivdo prevaliti na neznane palestinske strelce, a so kmalu spremenile zgodbo in zdaj dopuščajo, da je palestinska novinarka z ameriškim državljanstvom res umrla pod izraelskim strelom. Da imajo prav očividci, ki trdijo, da je novinarko ubil izraelski vojak, potrjujeta tudi preiskavi ameriških CNN-a in Associated Pressa. Po poročanju CNN-a dokazi celo kažejo, da je bila Širin Abu Akleh žrtev načrtnega napada nanjo. A izraelska vojska je kljub pričanjem in dokazom (ali pa ravno zaradi njih) sporočila, da ne bo sprožila kazenske preiskave njene smrti, kar predvsem palestinskih novinarjev ne preseneča.

"Širin je bila zelo profesionalna, zavedala se je pomena varnosti in varnostnih ukrepov. Vedela je, kam naj se postavi. Zelo jasno je šlo za usmrtitev. Od leta 2000 so izraelske sile ubile več kot 55 novinarjev. Tako da umor Širin Abu Akleh ni bil prvi tak incident, je pa najbolj izrazit," je v pogovoru za MMC dejala Rania Hajat iz Palestinskega novinarskega združenja.

Združenje je v poročilu za leto 2021 opozorilo na 877 kršitev izraelskih okupacijskih sil zoper palestinske novinarje. Te vključujejo aretacije, preprečevanje poročanja, streljanje s kovinskimi naboji, prevlečenimi z gumo in šok granatami, vdihavanje solzivca ali ciljanje s pločevinkami solzivca in druge fizične napade, zaseganje opreme, grožnje.

"Novinarstvo pod okupacijo je zelo težko. V Palestinskem novinarskem združenju izdajamo poročila o medijski svobodi, v katerih navajamo vse kršitve, s katerimi se novinarji soočajo. Poznamo tri kategorije kršitev. Prva so kršitve, ki jih izvajajo izraelske okupacijske sile, ki so vedno najštevilčnejše in najnevarnejše. Druga so kršitve, ki jih izvaja palestinska samoupravna oblast na Zahodnem bregu, tretja pa tiste, ki jih izvaja Hamas v Gazi. Običajno je okoli 700 kršitev zoper novinarje na leto, kar pomeni dve na dan. Letos smo jih v prvih štirih mesecih zaznali več kot 220. Te vključujejo streljanje na novinarje, aretacije, poškodbe zaradi solzivca, včasih šok granate in pločevinke s solzivcem streljajo neposredno v telesa novinarjev, kar povzroča hude poškodbe. Novinarji včasih zaradi tega izgubijo oči oziroma vid. Velik problem je tudi omejitev gibanja. Novinarji recimo ne morejo vstopiti v Jeruzalem ali na ozemlje Izraela. Novinarji z Zahodnega brega lahko delajo le na Zahodnem bregu. Zanje veljajo omejitve gibanja," je dejala Rania Hajat.

"Oboroženi so s kamerami"

Te omejitve pa obstajajo tudi znotraj samega Zahodnega brega, na katerem izraelska vojska, ki to ozemlje drži pod okupacijo od leta 1967, gibanje omejuje z več sto nadzornimi točkami, stalnimi in premičnimi. "Palestinske novinarske izkaznice novinarjem ne pomagajo, ko jih hoče izraelska vojska ustaviti. Številni imajo tudi izkaznico Mednarodne zveze novinarjev (IFJ), a tudi te ne pomagajo," težave s premikanjem po palestinskem ozemlju za palestinske novinarje pojasnjuje Hajat. Zatiranje palestinskih novinarjev ne preseneča, saj jih Izrael dojema kot sovražnike, celo sovražne borce. Na dan, ko je bila ubita Širin Abu Akleh, je tiskovni predstavnik izraelske vojske Ran Kochav dejal, da je ustreljena novinarka "snemala in delala za medij med oboroženimi Palestinci. Oboroženi so s kamerami, če se lahko tako izrazim".

O takšnem odnosu Izraela do palestinskih novinarjev je za MMC spregovoril tudi namestnik generalnega sekretarja Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) Jeremy Dear. Dejal je, da izraelska vlada palestinskim novinarjem z zasedenih ozemelj ne izdaja novinarskih izkaznic, češ da so, kot so mu dejali, "prav vsi potencialni teroristi". "Tako izraelska vlada vidi palestinske novinarje," je dejal. Tudi Dear meni, da je šlo v primeru Širin Abu Akleh za "načrten umor".

Streljanje na novinarje in bombardiranje medijev v Gazi

"Številni ljudje so dejali, da so bili šokirani, a jaz nisem bil. Ni namreč prvič, da so izraelske sile ubile novinarja. Pravzaprav je nekaj normalnega, da izraelske okupacijske sile ubijejo novinarja, to ni nič novega. Zato me sam umor ni šokiral, šokirala pa me je izguba Širin," pa je o smrti Širin Abu Akleh za MMC dejal Sami Abu Salem, novinar palestinske tiskovne agencije Vafa v Gazi, ki ob tem dela tudi kot t. i. fikser, sodelavec tujih novinarjev, ko pridejo na to okupirano območje.

Razmere v tem majhnem delu Palestine ob Sredozemskem morju, velikem le okoli 365 kvadratnih kilometrov, v katerem živi okoli dva milijona ljudi (od tega večina beguncev iz leta 1948 oziroma njihovih potomcev), so posebej težke, tudi za novinarje. Gaza, ki je tako kot Zahodni breg pod izraelsko okupacijo od leta 1967, od leta 2007 pa tudi pod izraelsko-egiptovsko blokado, je redno tarča izraelskih napadov, predvsem zračnih. Izrael nadzira meje Gaze, njen zračni prostor in ozemeljske vode, ohranja tudi nadzor nad registrom prebivalstva. Gre za celovit vojaško-administrativni nadzor nad obubožano in v veliki meri razdejano enklavo. Samo v času 11-dnevnih napadov maja leta 2021 je bilo v Gazi po podatkih ZN-a ubitih 261 ljudi, vključno s 67 otroki in 41 ženskami. Najmanj 130 ubitih je bilo civilistov, več kot 2200 ljudi je bilo ranjenih.

"Gaza je pod okupacijo in pod blokado. Zato delo tukaj ni lahko. Delamo v grozljivih razmerah. 24 ur na dan, sedem dni na teden, 12 mesecev na leto smo v stalni pripravljenosti. Zdaj recimo nisem na delu (pogovor je bil opravljen ob 21. uri po krajevnem času, op. a.), trenutno nimam delovnih obveznosti, a sem v pripravljenosti. Ves čas namreč pričakujem nov izraelski napad, ves čas nam nad glavami brnijo izraelska brezpilotna letala, kar je znak, da vojna prihaja. Doma imam pripravljeno posebno torbo za dokumente in druge pomembne stvari, če bom moral pobegniti od doma. Številni ljudje so tako pripravljeni. Imam zalogo konzervirane hrane za nujne primere. Imam tudi tri, štiri prenosne baterije, ki so polne, čeprav zdaj ni vojne. A jo ves čas pričakujemo. Pod pritiskom smo celo leto," je dejal Abu Salem.

Izrael gre v Gazi celo nekaj korakov dlje kot na Zahodnem bregu. Marca 2018 so se v Gazi začeli redni petkovi množični shodi blizu izraelske ograje oziroma zidu, na katerem so razporejeni ostrostrelci. Šlo je za proteste v okviru t. i. Velikega pohoda vrnitve, ko so tisoči Palestincev zahtevali konec izraelske blokade in okupacije ter pravico palestinskih beguncev do vrnitve na njihove domove na današnjem ozemlju Izraela, od koder so bili pregnani ob njegovi ustanovitvi leta 1948 z namenom vzpostavitve judovske večine v novi državi.

Po podatkih ZN-a so izraelske sile na teh protestih ubile 214 ljudi, med njimi 46 otrok. Ranjenih je bilo več kot 36.100 ljudi, od tega skoraj 8800 otrok. 22 odstotkov vseh ranjenih je bilo poškodovanih s pravim strelivom, veliko jih je trajno pohabljenih.

S protestov je poročalo tudi veliko novinarjev, številni pa so bili tarče izraelskih napadov. Organizacija Novinarji brez meja izpostavlja nekaj primerov. Fotograf Jusef Al Kronc je bil marca 2018 ustreljen v obe nogi, zaradi česar so mu levo amputirali. Novinarju Jahji Kalidu iz tiskovne agencije Palestine Today je izraelski naboj oktobra 2018 poškodoval levo oko, Sami Misran s televizije Al Aksa je julija 2019 zaradi naboja v levem očesu izgubil vid, avgusta tistega leta pa je Ali Džadah, novinar turške tiskovne agencije Anadolu utrpel hudo poškodbo glave zaradi naboja, prevlečenega z gumo. Aprila 2018 sta bila med poročanjem s protestov ustreljena in ubita Ahmed Abu Husein in Jaser Murtadža.

"Leta 2018 je na shodih v okviru Velikega pohoda vrnitve veliko novinarjev utrpelo hude poškodbe. Bilo je veliko izraelskih napadov nanje, saj so protesti potekali ob ograji. V enem mesecu sta bila dva novinarja ubita, številni pa so izgubili roke ali noge. Izraelski vojaki so novinarje z jopiči z napisom press namerno ciljali v zgornje dele njihovih teles, tudi v oči. Niso jim želeli dopustiti poročanja," je razmere opisala Rania Hajat iz Palestinskega novinarskega združenja.

V Gazi pa Izrael ne ubija zgolj posameznih novinarjev, ampak uničuje kar medijsko infrastrukturo. V lanski ofenzivi je tako bombardiral in do tal porušil več stanovanjskih stolpnic, tudi tistih, v katerih so imeli svoje prostore mediji, vključno z vplivnima Al Džaziro in Associated Pressom. Abu Salem, ki je tudi inštruktor na področju varnosti za novinarje, akreditiran pri IFJ-ju, je opisal frustracije novinarjev pri soočanju z napadi: "Na stotine novinarjev sem uril, kako naj ukrepajo med bombardiranjem, kako naj se zaščitijo pred streljanjem, kako naj se izognejo nevarnosti. Nek novinar pa mi je dejal 'Sami, vse to urjenje je zaman, ko pride do izraelskega napada'. Novinarje recimo učim, da ko pride do bombardiranja, naj se uležejo, si zaščitijo glavo, naj poskusijo poiskati zaklonišče in naj ne vstajajo, dokler se ne prepričajo, da se je bombardiranje končalo. Nato pa ugotovijo, da se bombardiranje nadaljuje in nadaljuje. Novinarji so zato zaradi intenzivnih izraelskih napadov podvomili o tečajih varnosti zanje".

"Ves čas poslušamo bzzzzzz, brnenje brezpilotnih letalnikov"

Izrael izvaja obsežen nadzor nad ljudmi v Gazi. To seveda velja tudi ali še posebej za tamkajšnje novinarje. "Verjamem, da sem kot novinar pod nadzorom. Morda zdaj poslušajo najin pogovor. A menim, da so pod nadzorom vsi novinarji, saj lahko prek njihovih pogovorov pridejo do lokacij aktivistov ali pripadnikov odporniških gibanj. Tudi, če sam nisem tarča, saj nisem pripadnik vojaške skupine ali politik, me nadzirajo, saj vedo, da bom govoril s kom iz odporniškega gibanja ali kakšnim aktivistom," je dejal Abu Salem.

"Zaradi vsega tega pritiska čutim izgorelost in stres. Včasih se zato vprašam, zakaj preprosto ne pustim tega poklica, saj niti ne zaslužim veliko. Logično bi bilo, da preneham biti novinar. A problem je, da v Gazi ni drugih priložnosti za delo. Zato novinarji nimajo druge rešitve. To delo pa povzroča zdravstvene težave, ne zgolj psihološke. Ves čas poslušamo bzzzzzz, brnenje brezpilotnih letalnikov, ki nas fotografirajo, nas nadzorujejo in spremljajo, nekateri pa nosijo tudi rakete in lahko kogar koli kadar koli ubijejo. Morda bo prišlo do kakšnega napada ravno med najinim pogovorom."

Tudi onkraj stalnega strahu pred bombardiranjem se novinarji v Gazi soočajo s številnimi omejitvami, predvsem gibanja, ki so podobne, a zaradi majhnosti Gaze še izrazitejše kot na Zahodnem bregu. "Nimamo svobode gibanja. Zaradi izraelske blokade več let nisem mogel obiskati Ramale (administrativno središče na Zahodnem bregu, op. a.), ne morem obiskati Jeruzalema ali katerega koli drugega dela Zahodnega brega. Gaza je zelo majhna, a tudi znotraj Gaze ne morem v določene predele. Če bi rad naredil poročilo o kmetijstvu, bi moral v del Gaze ob izraelski ograji, kjer so kmetijska zemljišča. Tja pa ne morem, saj bi me lahko izraelski vojaki ustrelili. Menimo, da Izraelci ne bi oklevali pred streljanjem tudi na novinarje. Uživajo namreč zaščito ZDA in Zahoda nasploh. Nihče ne bo uvedel sankcij zoper Izrael ali pripeljal izraelske zločince pred sodišče. Nihče ne more ustaviti Izraela, ki lahko dela, kar hoče. Videli smo že, kako so pobijali naše kolege, bodisi s streljanjem bodisi z bombardiranjem, in vsem je za to vseeno. Izrael se niti ne opraviči," je dejal Abu Salem.

Pritožba glede izraelskih napadov na novinarje na ICC

Z izraelskimi napadi na novinarje v Palestini naj bi se moralo ukvarjati tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Mednarodna zveza novinarjev, Palestinsko novinarsko združenje in Mednarodni center pravice za Palestince so namreč aprila letos na ICC vložili uradno pritožbo, v kateri trdijo, da predstavljajo "sistematični napadi Izraela na novinarje, ki delajo v Palestini, in to, da ta ne izvaja ustreznih preiskav ubojev medijskih delavcev, vojne zločine". Pritožba, vložena pred umorom Širin Abu Akleh, podrobno predstavlja napade na palestinske novinarje, konkretno pa jih omenja štiri, že omenjena Ahmeda Abu Huseina in Jaserja Murtadžo, ki sta bila ubita, ter fotografa Muata Amarneha in Nedala Eštajeha, ki sta bila pohabljena. Pritožba bi lahko vodila v uradno preiskavo in pregon.

Jeremy Dear iz IFJ-ja je za MMC pojasnil razloge za odločitev za pritožbo. "Več kot desetletje smo popisovali vse napade na palestinske novinarje, pisali smo pisma izraelskim oblastem, pravico smo iskali na izraelskih sodiščih, organizirali smo shode, protestirali smo, vprašanje smo odpirali pred ZN-ovim Svetom za človekove pravice, naredili smo vse, kar smo lahko, da bi sprožili razpravo o napadih na palestinske novinarje in dosegli odgovornost ljudi, ki so zoper novinarje izvajali zločine. Z vsem tem nismo dosegli ničesar, močno pa smo prepričani, da mora obstajati odgovornost in da predstavlja Mednarodno kazensko sodišče naslednjo stopnjo v zahtevah po tej odgovornosti". Dodal je, da "če zdaj mednarodna skupnost zahteva, da ruski vojaki in ruska vlada odgovarjajo za napade na ukrajinske novinarje, mora to veljati tudi za izraelske vojake in izraelsko vlado".

"Načrten in sistematičen poskus prikriti resnico"

"Palestina je eno bolj nevarnih območij za novinarje. A ne gre samo za ubijanje novinarjev, ampak tudi za bombardiranje medijske infrastrukture v Gazi, za zanikanje pravice Palestincev do novinarske izkaznice, ki bi jim omogočala delo, za zapiranje palestinskih novinarjev, s čimer se jim preprečuje poročanje, gre za fizične napade. Naša pritožba pred ICC-jem navaja dva primera fotografov, ki sta bila ustreljena v oko in ne moreta več delati kot fotografa. Gre za veliko več kot ubijanje, gre za načrten in sistematičen poskus prikriti resnico o tem, kaj se dogaja v Palestini, in zločine izraelske vojske," je dejal Dear.

Težave tudi zaradi lokalnih oblasti

Medtem ko, kot opozarjajo v Palestinskem novinarskem združenju, največje število kršitev zoper novinarje in najhujše med njimi izvajajo izraelske okupacijske sile, pa novinarje, sicer v veliko manjši meri, pri njihovem delu ovirajo tudi lokalne palestinske oblasti. To velja tako za Zahodni breg, kjer ima na delu tega ozemlja omejene pristojnosti palestinska samoupravna oblast, kot Gazo, kjer vlada islamistično gibanje Hamas. Novinarje zaradi njihovega poročanja ali objav na družbenih omrežjih včasih aretirajo in pripeljejo pred sodišče, jim zasežejo opremo, včasih jih na terenu tudi pretepejo.

Abu Salema iz Gaze smo vprašali, kako svoboden je pri poročanju o Hamasu. "Hamas je pri tem zelo pameten in nam ne pusti niti, da pomislimo, da bi poročali o njegovih kršitvah človekovih pravic ali korupciji. Niti ne pomislim, da bi o tem pisal, saj me je strah. Če bi izvedeli, da pišem nekaj proti njim, bi proti meni uvedli mehke ali trde ukrepe. Mehki ukrepi recimo vključujejo prepoved pogovora predstavnikom Hamasa z mano, ne bi dobil dovoljenja za fotografiranje na določenih krajih, tujim novinarjem, s katerimi bi delal in za katere bi kot 'fikser' prosil za dovoljenje za vstop v Gazo, ne bi odobrili vstopa in podobno. Lahko pa bi me tudi aretirali za dlje časa. A če bi me aretirali, me uradno ne bi zaradi mojega novinarskega dela, ampak na podlagi kakšne druge obtožbe. Tako smo prisiljeni v samocenzuro," je pojasnil okoliščine dela v Gazi, pri čemer je poudaril, da so kršitve Hamasa zoper novinarje neprimerljive s tistimi, ki jih zoper njih izvaja Izrael.

Po njegovih besedah pripadniki Hamasa tudi pretepajo novinarje, recimo med poročanjem s protestov proti Hamasu, ali če fotografirajo Hamasove policiste ali pripadnike oboroženega krila tega gibanja, ubijajo pa jih ne. Na vprašanje, kdo potem poroča kritično o Hamasu, je Abu Salem dejal: "Novinarji izven Gaze in nekateri aktivisti, ki so morda pogumnejši od mene." Po njegovih besedah imajo novinarji več možnosti za kritično poročanje o drugih palestinskih gibanjih v Gazi, kot sta Islamski džihad ali Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, saj so veliko šibkejša kot Hamas.

Umor Širin Abu Akleh prelomen dogodek ali zgolj še eden v nizu?

Smrti novinarjev na zasedenih palestinskih ozemljih pod streli okupacijskih sil so pogoste, Izrael je v zadnjih 22 letih vsako leto v povprečju ubil več kot dva novinarja. Je lahko umor Širin Abu Akleh prelomen? "To je bil za nas zelo žalosten dogodek. Vsi so jokali, verjemite mi, vsi na ulici so jokali zaradi tega šokantnega umora. A verjamemo, da bosta njen umor in globalni razmislek po njem vendarle nekaj sprožila. Bili smo deležni solidarnosti z vsega sveta, od vsepovsod, iz ZDA, Indije, drugih delov Azije, od vsepovsod," je optimistično dejala Rania Hajat.

Nekateri pa ne delijo niti tega zmernega optimizma. Med njimi je Sali Abu Salem. "Nimam nobenega upanja. Zdaj se veliko govori o Širin Abu Akleh, a to bo minilo. Izrael je nekatere novinarje ubil po nesreči, nekatere pa tudi namerno. In to bo počel še naprej. Vseeno mu je za kritike, obsodbe in izjave, saj uživa zaščito ZDA. Tudi pritožba Palestinskega novinarskega združenja in IFJ-ja na ICC ne bo pomagala. Izrael bo nadaljeval svoje početje, nič se ne bo spremenilo. Izrael je močnejši od ICC-ja, saj ga podpirajo Združeno kraljestvo in ZDA."

Slovensko zunanje ministrstvo se glede smrti Širin Abu Akleh ni oglasilo. Spomnimo, slovenska vlada je lani med izraelskim bombardiranjem Gaze in napadi na medije podprla Izrael in na svojem poslopju v znak solidarnosti s to državo razobesila izraelske zastave.