Izraelci se bodo tako v manj kot pol leta znova odpravili na volišča, razlog pa je dolgoletni spor glede obveznega služenja vojaškega roka in izjem za pravoverne Jude. Zaradi neuspešnega dogovarjanja o tem zakonu, je razpadla že dosedanja vlada, čemur je sledil razpis aprilskih predčasnih volitev.

Premierjevi desničarski stranki Likud po zmagi na predčasnih volitvah 9. aprila, ko je osvojila 35 od 120 sedežev v knesetu, ni uspelo skleniti koalicijskega dogovora z nobeno drugo stranko.

Nekdanji obrambni minister Avigdor Lieberman je vstop svoje stranke Izrael Bejtenu, ki je osvojila pet poslancev, pogojeval s sprejetjem zakona, ki pa mu ostro nasprotujeta stranki pravovernih Judov Šas in Združena tora judaizma s skupno 16 poslanci.

Za oblikovanje koalicije bi Netanjahu potreboval podporo vseh treh strank.

Netanjahu je imel čas za oblikovanje koalicije do srede zvečer, a ker mu to ni uspelo, je sledilo glasovanje v parlamentu, kjer je razpustitev podprlo 74 poslancev, 45 pa jih je bilo proti.

Vojaško služenje v Izraelu je obvezno za vse po 18. letu starosti, traja pa dve leti in osem mesecev za fante ter dve leti za dekleta. Pravoverni Judje vztrajajo, da služenje vojaškega roka ni v skladu z njihovo tradicijo, ki od njih zahteva, da se posvečajo svetim zapisom in temeljem judovskega življenja.