Izrael redko prizna napade na tuje sile v Siriji. Vojaški uradniki so sicer nekajkrat razkrili letalske napade, po njihovih trditvah uperjene proti dostavi orožja gverilam Hezbolaha ali iranskim milicam, vendar podrobnosti napadov niso razkrivali.

Netanjahu je zdaj priznal napade na iranske zaveznike in Iran obtožil, da je v Sirijo pripeljal 80.000 "šiitskih borcev" iz Afganistana in Pakistana, s katerimi naj bi iranska oblast nameravala "vojaško kolonizirati" Sirijo s ciljem napada na Izrael.

Napade je upravičeval tudi s preprečevanjem migracij v Evropo. Vključevanje šiitskih borcev bi po njegovem mnenju lahko v večinsko sunitski Siriji tudi "zanetilo religijsko vojno, katere posledica bi lahko bili novi milijoni beguncev na poti v Evropo".

V preteklosti je izraelski premier večkrat posvaril, da Izrael Iranu in njegovim zaveznikom ne bo dopustil, da bi v Siriji trajno vzpostavili svojo vojaško navzočnost. Šiitski Iran v državljanski vojni podpira sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki je v sredo dejal, da bosta Iran in iranski glavni zaveznik, libanonsko gibanje Hezbolah, tam ostala, dokler terorizem ne bo izkoreninjen.

Notranje razseljevanje šiitov in sunitov
V predvojni Siriji je živelo 22 milijonov ljudi, večina izmed njih sunitov. Predsednik Al Asad je predstavnik manjšinskih alavitov, ki jih številni obravnavajo kot vejo šiitov. Več milijonov Sircev je bilo med sedemletno državljansko vojno notranje razseljenih, več milijonov jih je državo tudi zapustilo.

V nedavnih dogovorih med Al Asadom in sunitskimi uporniki so ti velikokrat zapustili območja v zameno za izselitev šiitskih prebivalcev s sunitskih območij. Politična opozicija Al Asadu očita, da s tovrstno politiko izvaja demografske spremembe, s katerimi želi svoje nasprotnike potisniti stran od treh največjih mest – Damaska, Alepa in Homsa.

Nemčija najema izraelske brezpilotnike
Netanjahu je medtem pozdravil tudi odločitev Nemčije, da za devet let najame izraelske brezpilotne letalnike, ki lahko nosijo tudi rakete. Dogovor je vreden pol milijarde evrov, po navedbah predstavnika podjetja Heron TP pa naj bi šlo za pet izvidniških brezpilotnih letalnikov.

Kot navajajo na spletni strani podjetja, je letalnik dolg 14 metrov, razpon kril znaša 26 metrov, njegov doseg pa 7.400 kilometrov. Doseže lahko višino 14.000 metrov, pri čemer lahko brez polnjenja leti 30 ur.

Izraelski letalniki, dokler ne bo evropskih
Za vzdrževanje bo skrbel evropski proizvajalec letal Airbus, ki je v imenu nemškega obrambnega ministrstva tudi podpisal pogodbo z izraelskim podjetjem. Nemška vojska je doslej uporabljala izraelske brezpilotne letalnike Heron 1, in sicer v Afganistanu in Maliju.

Novi brezpilotniki bodo najverjetneje zamenjali te stare modele. Nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen je v sredo pojasnila, da jih bodo uporabljali, dokler podobnih ne bodo razvili v Evropi.