Hkrati je odločno zavrnil možnost srečanja z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, dokler ZDA ne odpravijo sankcij proti Iranu.

"Moje sporočilo ZDA je naslednje: takoj se vrnite k jedrskemu sporazumu," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Raisi. Ne predstavlja si, da bi se srečal z Bidnom, preden ZDA opravijo sankcije proti Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Svet mora vedeti, da so se razmere spremenile. Maksimalni pritisk ZDA na naše ljudi do zdaj ni deloval, zato si morajo premisliti in se vrniti k sporazumu," je dodal.

"Podprli bomo kakršna koli pogajanja, ki vključujejo naše nacionalne interese, vendar ekonomskih razmer naših ljudi ne bomo vezali na pogajanja," je svoje stališče pojasnil po navedbah Al Džazire.

60-letni Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o "velikem satanu". ZDA so sankcije uvedle tudi proti njemu osebno.

Pri tem je poudaril, da se zunanja politika njegove vlade "ne začne z jedrskim sporazumom in ne bo omejena nanj", ker bo vključevala ravnovesje sodelovanja med svetom in Bližnjim vzhodom.

Na novinarski konferenci je še zatrdil, da ni ovir za nadaljevanje diplomatskih odnosov s sunitsko Savdsko Arabijo, regionalnim tekmecem šiitskega Irana.

Raisi bo položaj prevzel avgusta

Raisi naj bi položaj prevzel avgusta in nasledil Hasana Rohanija, čigar glavni dosežek je bil leta 2015 dosežen jedrski sporazum, v skladu s katerim je Iran omejil svoj jedrski program v zameno za odpravo mednarodnih sankcij.

Nekdanji predsednik Donald Trump je ZDA leta 2018 enostransko umaknil iz sporazuma in uvedel kampanjo maksimalnega pritiska proti Iranu v obliki sankcij. Teheran je postopoma začel opuščati zaveze iz sporazuma. Na Dunaju se trenutno nadaljujejo diplomatska pogajanja o sporazumu, katerih cilj sta vrnitev ZDA k sporazumu in odprava sankcij proti Iranu.

Rekordno nizko udeležbo označil za "množično"

Raisi je na prvi novinarski konferenci po petkovih volitvah dejal, da je bil izvoljen po "množični" volilni udeležbi. Volitve, na katerih je zmagal s skoraj 62-odstotno podporo, je sicer zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba – 48,8-odstotna –, ki je bila najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike.

Raisi je kljub temu danes pozdravil "pomembno" udeležbo iranskih volivcev na voliščih "kljub psihološki vojni, ki so jo vodili iranski sovražniki".

Sorodna novica Ebrahim Raisi razglašen za zmagovalca iranskih predsedniških volitev

Prvi odgovor na obtožbe o eksekuciji

Raisi je prvič spregovoril tudi glede obtožb, da je povezan z množičnim pobojem političnih zapornikov leta 1988, ko je bil namestnik teheranskega tožilca. Organizacije za človekove pravice trdijo, da je bil član "komisije smrti", ki je odredila izginotje in eksekucijo več tisoč zapornikov.

Domnevno gre za pripadnike organizacije Iranski ljudski mudžahedini (MEK), ki je takrat zahtevala spremembo na oblasti in izvedla več vojaških napadov v Iranu kljub premirju pod okriljem ZN-a.

Novi iranski predsednik ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje o njegovi vpletenosti v poboje. "Vse, kar sem počel v času opravljanja funkcije, je bilo za zaščito človekovih pravic," je odgovoril. "Če je pravni strokovnjak, sodnik ali tožilec zagovarjal pravice ljudi in varnost družbe, ga je treba pohvaliti in spodbujati, da ohranja varnost ljudi pred napadi in grožnjami," je dodal po poročanju Al Džazire.